Franja

Zadetki iskanja

  • llevar nositi, nesti, prinesti, privesti; odvzeti, odvesti; voditi, peljati; poslati, odpraviti; pobirati (davke); prispevati; vreči (dobiček); prehiteti, prekositi; imeti (v posesti); doseči; prenašati, izdržati; prevzeti (obveznost); kupiti

    llevar adelante, llevar a cabo doseči
    llevar el agua a su molino le zase skrbeti, le nase misliti
    llevo tres años a Juan tri leta sem starejši kot Ivan
    llevar (con) bien dobro prenašati
    llevar en la cabeza nameravati
    me lleva la cabeza za glavo je večji od mene
    no llevar buen camino ne biti na pravi poti
    ¿a dónde lleva esta calle? kam pelje ta cesta?
    llevar la casa voditi hišo, gospodariti, gospodinjiti
    llevar el compás takt udarjati
    llevar consigo s seboj imeti
    llevar la contraria a alg. komu odkrito ugovarjati
    llevar cuenta(s) voditi račune
    llevar a cuestas na hrbtu nositi; nekaj prevzeti
    llevar detrás za seboj pustiti
    llevar a efecto izvesti, izvršiti
    llevar los gastos oporekati stroškom
    llevar los libros, llevar la contabilidad voditi knjige, voditi knjigovodstvo
    llevar luto žalno obleko nositi
    llevar lo mejor zelo dobro odrezati
    llevar la palabra besedo imeti (voditi)
    llevar parte (de) udeležiti se
    llevar lo peor slabo odrezati
    llevarlas de perder neuspeh imeti, ne uspeti
    el tren lleva retraso vlak ima zamudo
    llevar y traer sem in tja nositi, nadlegovati; opravljati, v zobe koga spraviti
    no lleva traza de acabar ni videti konca
    llevo 4 obdržim 4, 4 ostane (pri računanju)
    no llevamos este artículo ne držimo tega artikla
    llevarlas bien (mal) con alg. dobro (slabo) s kom shajati
    V. lo lleva demasiado lejos predaleč greste
    ¿cuánto me lleva V.? koliko mi računate?
    he llevado la noche en vela noč sem prebil brez spanja
    lo llevo estudiado todo vse sem preštudiral
    lo llevo muy atrasado zelo sem v zaostanku s tem
    llevo los minutos contados zelo se mi mudi
    llevo gastadas 50 pesetas doslej sem potrošil 50 peset
    llevar puesto el sombrero imeti klobuk na glavi
    llevo 30 años estudiando študiram že 30 let
    llevar al mercado prinesti na trg (tržišče)
    llevar a la puerta spremiti do vrat
    llevar a la práctica uresničiti, izvesti
    llevar a la prisión v ječo zapreti
    llevar a mal zameriti
    llevar de la mano za roko voditi
    llevar por las narices za nos voditi
    llevar (sobre sí) imeti na sebi, nositi (obleko)
    llevarse (ali llevarlas) bien dobro se razumeti
    llevarse el día ves dan preživeti (en v, z)
    llevarse la victoria zmagati
    eso se lleva todo mi dinero to mi požre ves denar
    ya no se lleva (to) ni več v modi
    ¿se (lo) lleva V. todo? boste vse (to) vzeli s seboj?
    se lo llevó el aire (el diablo) vse je šlo po vodi
    ¡el diablo se lo lleve! vrag naj ga vzame!
  • lo nedoločni člen sr. spola; to; (v vzklikih) koliko, kaj vse

    ni lo uno, ni lo otro ne eno ne drugo
    lo peor es que najhujše je, da ...
    lo difícil del asunto težava v stvari
    lo más pronto posible čim prej
    lo más del tiempo večina časa
    lo más fácilmente najlaže
    lo mejor que puedas čim najboljše (moreš)
    ¡lo de siempre! vedno ista stvar!
    en todo sobresale, en lo lichador, lo escritor... v vsem se odlikuje, kot borec, kot pisec ...
    a lo señor po gosposko
    pelo a lo chico na kratko ostriženi (ženski) lasje
    se lo diré mu bom (to) povedal
    ¡hazlo! stori to!
    ¡díganoslo! povejte nam to!
    a lo que parece po vsem videzu; kot je videti
    gasto más de lo que gano več potrošim kot zaslužim
    ¡lo que son las cosas! kaj vse se lahko človeku pripeti! ta je pa dobra!
    ¡lo que él me quiere! kako rad me ima!
    ¡lo que (tú) quieras! kot boš želel!
  • lobo moški spol volk; ameriška španščina lisjak

    lobo marino tjulenj
    lobo de mar skušen mornar
    coger (pillar) un lobo napiti se, opijaniti se
    de lo contado como el lobo previdnosti ni nikoli preveč
    encomendar las ovejas al lobo kozla za vrtnarja narediti
    tener un hambre de lobo biti lačen kot volk
    ver las orejas al lobo za las uiti nevarnosti
    como boca de lobo ko smola črn; temen kot v rogu
    trabajar como un lobo garati kot črna živina
    quien con lobos anda, a aullar se enseña z volkovi je treba tuliti
  • lograr doseči, dobiti, pridobiti si; uspeti

    logra cuanto quiere vse mu gre po želji
    lograr la aprobación na odobravanje naleteti
    lograr un favor pridobiti si naklonjenost
    lograr muchos éxitos imeti mnogo uspeha
    lograr a fuerza de ruegos doseči s prošnjami
    no lo logró ni mu uspelo
    no logra expresarse ne zna se izraziti
    lograrse uspeti, posrečiti se
  • mal slabo; komaj, malo; zmotno, napačno

    mal aconsejado slabo svetovan
    mal avisado nepreudaren
    mal hecho grd, pokvečen
    ¡mal hecho! to ni prav storjeno
    mal nombre vzdevek
    mal de su grado proti svoji volji
    mal que bien tako, tako; srednje
    mal que le pese naj mu je všeč ali ne; proti njegovi volji
    (de) mal a mal, por mal s silo
    a mal andar v najslabšem primeru
    a mal dar najmanj, vsaj
    de mal en peor vedno slabše, vedno hujše
    ¡mal rayo! presneto!
    ¡menos mal! da le ni hujšega!
    mal se te conoce malo (komaj) se ti vidi
    decir mal de alg. obrekovati koga
    echar a mal zaničevati, zameriti, zapraviti
    (él) está mal slabo mu kaže
    no está mal ni slabo
    estar mal con alg. biti v sovraštvu z
    hacer mal komu škodovati
    no hacer mal a un gato nikomur lasu ne skriviti
    llevar (tomar) a mal zameriti, za zlo vzeti
    poner en mal (con) koga očrniti (pri)
    salir mal ne uspeti, spodleteti
    haces mal, espera otro tal vsaka krivica na svetu se maščuje
  • malo slab, hud, zloben; nevaren; neprijeten, mučen; bolan; prevejan; nevzgojen

    el malo zlodej, vrag, hudič
    es malo (para) con su padre slabo se razume z očetom
    mala inteligencia nesporazum
    mala ventura nesreča, nezgoda
    lo malo es que... najhujše pri tem, je da ...
    lo encuentro malo ne odobravam tega
    ¡malo! (to je) slabo!
    de (muy) mala gana (zelo) nerad
    por la mala, por malas s silo, zgrda
    por malas o por buenas zlepa ali zgrda
    andar (estar) a mala con alg. živeti v sovraštvu s kom
    echar a mala parte slabo razlagati, zameriti, za zlo vzeti
    estar de malas smolo imeti
    pasar un rato muy malo imeti velike nevšečnosti
    ponerse malo zboleti
    ni una mala letra me pone nobene besede (zame) ne da od sebe
    tener malos los pies imeti ožuljene noge
    venir de malas neprilično priti
  • más več, bolj, rajši; še (več); vrhu tega; dalje, dlje, nadalje; matematika plus, in

    más acá semkaj, na tej strani
    más allá tjakaj, na oni strani
    más que več kot; čeprav, dasi
    más el embalaje (trg) embalaža posebej
    más y más več in več, bolj in bolj, vedno več (bolj)
    a más mimo tega, še zraven
    a más de razen
    a más correr v polnem teku
    a más y mejor kar najbolje, izvrstno
    a más no poder na vse kriplje, na vso moč
    a más tardar najkasneje, najpozneje, najdalje
    a cual más za stavo
    a lo más kvečjemu, največ
    trabaja como el que más (on) dela kot vsak drugi
    cuando más kvečjemu, največ
    cuanto más..., más... čim več (bolj) ..., tem več (bolj) ...
    beber de más preveč piti
    hay dos libros de más dve knjigi sta več (čezštevilni)
    aquí estoy de más tu sem odveč
    ¡razón de más! razlog več!
    de más a más vrhu tega, še zraven
    no más ne več, le; Am le, samo (= nomás)
    ¡espera no más! (Am) le (po)čakaj!
    ¡siéntese no más! (Am) sedite, prosim!
    ni más ni menos ne več ne manj, prav toliko, prav tako; seveda
    nada más drugega nič
    nunca más nikoli več
    poco más o menos malo več ali manj, približno
    por más que... naj še toliko ...
    el que más y el que menos oba v enaki meri; vsakdo, vsak otrok
    sin más acá ni más allá meni nič tebi nič
    sin más ni más brez premisleka, brez nadaljnjega; nenadoma
    tanto más cuanto que toliko več (bolj), ker
    cada vez más vedno več
    Piedro es el que come más Peter največ jé
    sabe más que nadie (on) ve več kot vsi drugi
    nadie lo sabe más que él nihče tega ne ve bolje kot on
    los más (de ellos) večina (njih)
    los más de los días večina (največ) dni
    son las tres todo lo más ura je kvečjemu tri
    poner más cuidada podvojiti vnemo; previdneje ravnati
    más bien prej
    más tarde o más temprado prej ali slej, enkrat
    más tiempo dalj časa
    lo más pronto (posible) čim prej
    más bien... que prej ... kot
    (ni) en lo más mínimo niti najmanj ne
    ¡(y) no hay más! (in) konec s tem! dovolj (tega)!
  • medio polovičen, pol, na pol

    medio billete polovična vozovnica, otroška vozovnica
    punto medio središče
    medio hermano polbrat
    media hora pol ure
    una hora y media ura in pol
    media latinidad vulgarna latinščina
    media luna polmesec; Arg rogljič(pecivo)
    media naranja polovica oranže; fig zakonska polovica
    media noche polnoč
    era media mañana bilo je sredi dopoldneva
    ¡ni media palabra! nobene besede več! velja!
    medio tiempo (šp) polčas
    medio vacío, medio desnudo na pol prazen, nag
    edad media, media edod srednji vek
    de edad media srednjeveški
    de media edad srednje starosti
    velocidad media srednja (poprečna) hitrost
    dos y medio dva in pol
    por término medio v poprečju, poprečno
    tonto y medio čisto prismojen, neumen
    a medio abrir priprt
    a medio asar pol pečen
    a medio camino na pol pota
    a media luz v polsenci
    a medio vestir na pol oblečen
    a media voz poglasno
    son las tres y media ura je pol štirih
    dar media vuelta obrniti se
    ¡media vuelta a la derecha! na desno okrog!
    dormido a medios na pol speč
  • medío moški spol sredina, polovica; (pomožno) sredstvo; izhod; medij; prerez, poprečno število; pol čaše (vina); sfera, področje: (nogomet) krilec

    medío de cambio menjalno sredstvo
    medío por ciento pol odstotka, polovica od sto
    en medío de la noche opolnoči
    se engaña V. de medío a - motite se od začetka do konca
    de por medío vmes, medtem; na pol (pota)
    de medío arriba od pasu navzgor
    en este medío v tem, medtem
    en medío de todo (de eso) kljub vsemu (temu)
    en medío del invierno v največji zimi
    por medío v sredi
    por medío de s pomočjo, s, z
    día medío dia (Am) vsak drugi dan
    meterse en medío posredovati v sporu
    no hay medío de convencerle ni ga moči prepričati
    no hay medío de hacerlo nemogoče je
    quitar de en medío s poti spraviti
    quitarse de en medío s poti iti
    en buen medío está la virtud srednja pot je najboljša pot
    corto de medíos brez sredstev, na tesnem z denarjem
    medíos de fortuna premoženjske razmere
  • menos manj; razen

    mucho menos mnogo manj
    no es aplicado ni mucho menos je vse prej kot marljiv
    poco menos que nada toliko kot (tako rekoč) nič, skoraj nič
    punto menos que imposible skoraj nemogoče
    a menos que (no venga) če (ne pride)
    al menos, a lo menos cuando menos, por lo menos vsaj, najmanj
    de menos premalo
    en menos que se dice v hipu, kot bi trenil
    no menos ravno toliko, ravno tako
    todos menos tú vsi razen tebe
    apreciar en menos manj ceniti
    echar de menos pogrešati
    no era menos de esperar de V. manj od Vas ni bilo pričakovati
    el susto no era para menos strah je bil popolnoma upravičen
    cuando menos se lo esperaba nadie ko se je to najmanj pričakovalo, nenadoma, nepričakovano
    no puedo menos de ne morem si kaj, da ne bi ...
    no pudo menos que reírse ni se mogel vzdržati smeha
    son menos de las diez ura še ni deset
    venir a menos rakovo pot iti, propasti
    menos mal que še sreča, da ...
    es lo menos que puedo hacer to je najmanj, kar morem storiti
    ¡menos puedes saberlo tú! ti moreš to še manj vedeti!
    ¡será a. menos! takó hudó vendarle ne bo!
    ¡menos a ti!, ¡a tí menos! tebi še manj! tebi še posebno ne!
    ¡ni mucho menos! še malo ne! še dolgo ne!
  • mentís moški spol postavitev na laž

    dar un mentís (a) koga na laž postaviti
    no pudo dar un mentís tega ni mogel zanikati
  • merecer [-zc-] zaslužiti, vreden biti; donašati, prinesti; pridobiti si zasluge, biti zaslužen

    merecer (la) atención zaslužiti pozornost
    no merece la pena ne izplača se, ni vredno truda
    esto le ha merecido una condecoración to mu je prineslo odlikovanje
    no (se) las merece (tj. un servidor) prosim! ni vredno zahvale! ni za kaj! (odgovor na: ¡Gracias!)
    dar en que merecer prizadeti trud
    merecer bien de pridobiti si zasluge za
    todavia estó por merecer je še neporočen(a)
  • meter položiti (v), deti (v), vtakniti, vložiti; pri-, v-mešati; združiti; potopiti; vtihotapiti; povzročiti; natvesti; prigovarjati; oslepariti, opehariti; zaplesti

    meter en la cabeza v glavo vbiti
    meter cizaña povzročiti razprtijo
    meter chismes klepetati, čenčati, opravljati
    meter a alg. los dedos por los ojos natvesti komu (da je belo črno)
    no hay quien le meta ni ga, ki bi ga ugnal
    meter miedo navdati s strahom
    meter las narices en svoj nos vtikati v
    meter la pata blamirati se
    meterle a alg. en un puño v kozji rog koga ugnati; v zadrego spraviti
    meter ruido hrušč delati, razgrajati
    meterse vsiliti se v, vmešati se, zabresti v
    meterse en vmešati se v, spustiti se v, brigati se za
    meterse en los peligros v nevarnost se podati
    meterse en todo povsod svoj nos imeti
    meterse a. en la cabeza nekaj si v glavo vbiti
    meterse con alg. v prepir se s kom spustiti
    meterse en la cama biti priklenjen na posteljo, ležati (bolan) v postelji
    meterse a (hacer a/c) začeti (kaj delati)
    meterse fraile postati menih
    meterse soldado nastopiti vojaško službo
    no me meto en nada s tem ne maram imeti nobenega posla
  • moro mavrski, mavretanski; mohamedanski

    vino moro nekrščeno (pristno) vino
    sentarse a lo moro sedeti po mavrsko (s prekrižanimi nogami)
    moro m Maver, Mavretanec; vranec
    moro de paz mirna (krotka) oseba
    ¡hay moros en la costa! pozor! ni varno!
  • mucho mnogo, zelo; često; dolgo; hitro; vsekakor, seveda

    mucho más (menos) mnogo več(manj)
    mucho que sí gotovo, vsekakor, seveda; mislim da
    muy mucho zelo, strašno
    no hay mucho ni dolgo od tega, pred kratkim
    no es barato, ni mucho menos nikakor ni poceni
    ni con mucho še daleč ne, še dolgo ne
    entrar por mucho en a/c močno udeležen biti pri čem
    mucho fuera que... bilo bi čudno, če ...
    no es mucho que... nič ni čudnega, če ...
    por mucho que haga, nada conseguirá naj naredi, kar hoče, ničesar ne bo dosegel
    lo siento mucho zelo obžalujem, zelo mi je žal
    tener en mucho visoko ceniti
  • muerte ženski spol smrt, smrten primer, umor; (človeški) okostnjak; uničenje, propad

    muerte aparente navidezna smrt
    blanca (Am) zastrupljenje s kokainom
    muerte violenta, muerte a mano airada nasilna smrt
    enfermo de muerte na smrt bolan
    lecho de muerte smrtna postelja
    peligro de muerte smrtna nevarnost
    un pueblo de mala muerte bedna vas
    Procesión de la Buena Muerte spokorniška procesija na pepelnično sredo
    sentencia de muerte smrtna obsodba
    sueño de muerte smrtno spanje
    a muerte na življenje in smrt
    de muerte smrten, smrti namenjen
    aborrecer de muerte smrtno sovražiti
    aburrirse de muerte na smrt se dolgočasiti
    dar muerte (a) umoriti, usmrtiti
    llevarse un susto de muerte smrtno se prestrašiti
    contra la muerte no hay cosa fuerte proti smrti ni leka
    ¡es una muerte! to je neznosno!
  • nada nič; zelo malo; prav nič; nikakor ne

    nada bueno nič dobrega
    ¡nada de bromas! šalo vstran!
    nada de eso nikakor ne, tega pa ne
    nada entre dos platos malenkost
    nada más nič več, sicer nič
    antes que nada najprej, predvsem, v prvi vrsti
    nada más que le, samo, zgolj
    nada menos nič manj
    ¡de nada¡; ¡no ha sido nada! prosim! ni za kaj! (odgovor na: ¡Gracias¡)
    de aquí a nada takoj nato
    más que nada predvsem; samo, zgolj, le; pravzaprav
    nada sé (toda no sé nada) ničesar ne vem
    por nada del mundo za nič na svetu
    irritarse por nada takoj vzkipeti
    mucho ruido para nada mnogo hrupa za nič
    en nada estuvo que el buque naufragara ni mnogo manjkalo, pa bi se bila ladja potopila
    como quien no hace(dice) nada z veliko lahkoto; meni nič tebi nič
    eso costará un duro como nada to bo stalo najmanj 5 peset
    si nada supieras če bi kaj izvedel
  • no ne

    decir que no ne reči, odbiti
    ¡bromas no! z menoj se ni šaliti
    no hay tal cosa, no tal ne, nikakor ne
    no vedo nada (= nada veo) ničesar ne vidim
    no tiene apenas pelo skoraj plešast je
    pueden no saberlo morda tega ne vedo
    no lo haré hasta mañana to bom šele jutri naredil
    no es que lo dijese tega jaz nikakor ne bi rekel
    no sea que... da ne bi ...; sicer (bi mogel, utegnil)
    a no ser que... razen če ...
    no más samo; dovolj
    entre V. no más kar vstopite, ne delajte ceremonij
    no puedo menos de... ne morem si kaj, da ne bi ...
    no tengo sino tres pesetas imam samo (še) tri pesete
    no lo haré, sino (= si no) máteme V. ne bom tega storil, tudi če me ubijete!
    ¡castígale si no! kaznuj ga torej!
    no sino; no sino que; no sólo, si (que) también; no sólo, sino es ni ... ne samo ... temveč tudi ...
    ¡que no viene! gotovo ne bo prišel!
    ¿a que no¿ (ali) morda ne? mar ne?
    no bien komaj, brž ko
    no obstante kljub, navzlic
    no por cierto gotovo ne
    no por eso nič manj, pri vsem tem
    el no cumplimiento neizpolnitev
    ¡qué no sabrá él! ta bo pač vse vedel!
    ¿pués no¿ morda ni res? mar ne? mar nimam prav?
    ¿cómo no¿ kako da ne; seveda, mislim da
    ¿es muy bonito, no¿ je zelo lepo, kajne?
  • obra ženski spol delo, dejanje; knjiga, spis

    obra de agufa (žensko) ročno delo
    obra artística, obra de arte umetnina
    obra de caridad, buena obra dobrodelno delo
    obra literaria literarno delo, knjiga
    obra maestra mojstrovina
    obra manual ročno delo
    obra pía dobrodelna ustanova
    a media obra na pol gotov (izdelan)
    de obra odločno, dejavno, nasilno
    en obra de un mes približno v enem mesecu
    ¡(ya) es obra! to ni malenkost!
    poner por obra, meter en obra izvesti, uresničiti
    ponerse a la obra, poner la mano a la obra lotiti se dela
    obras pl zgradbe, poslopja
    obras públicas javne zgradbe
    hacer obras graditi
    obras son amores, que no buenas razones dejanja, ne pa lepe besede!
  • oído

    jamás visto ni oído nezaslišan
    oído m sluh; (notranje) uho
    oído tardo naglušnost
    oído fino tenkoslušnost
    decir al oído komu na uho povedati, zaupno povedati
    aprender de oído izvedeti po pripovedovanju, od drugih slišati
    le entra por un oído y (le) sale por el otro pri enem ušesu mu gre noter, pri drugem pa ven
    eso suena mal al oído to se slabo sliši
    tener el oído duro naglušen biti
    tocar de oído (gl) igrati po posluhu
    tardo, duro de oído naglušen
    aguzar los oídos na ušesa vleči, z ušesi striči
    dar oídos (a) koga poslušati
    hacer oídos sordos (a) ne poslušati
    hacer (tener) oídos de mercader delati se, kot da ne razumemo
    llegar a oídos (de) na ušesa priti
    soy todo oídos sama ušesa so me
    prestar oídos poslušati
    me suenan los oídos v ušesih mi zveni
    taparse los oídos ušesa si mašiti
    zumbido de oídos šumenje po ušesih