Franja

Zadetki iskanja

  • dechado moški spol predpis; predloga, vzorec

    es un dechado de virtud(es) (on) je vzor čednosti
  • día moški spol dan; rojstni dan (zlasti v množini)

    día de abstinencia postni dan
    día aciago nesrečen dan
    día de año nuevo novoletni dan
    día de años rojstni dan
    día de ayuno postni dan
    día de Corpus, día del Señor telovo
    día de descanso dan počitka
    día de entresemana delavnik
    día feriado, día festivo, día de fiesta praznik
    día de los difuntos dan mrtvih, verne duše
    el día de hoy, hoy (en) día danes, dandanes
    día de huelga zaspani ponedeljek
    el día del juicio sodni dan; sv. Nikoli
    día laborable, día hábil (Am), día de trabajo delavnik
    día lectivo dan šolskega pouka
    el día de mañana jutrišnji dan; v prihodnosti
    día y noche vedno, neprenehoma
    día de precepto, día de guardar zapovedan (katoliški) praznik
    día de Reyes sv. Trije kralji
    día del santo god
    el día siguiente naslednji dan
    día de vigilia postni dan
    al día na tekočem, ažuren; natančen, popoln
    antes del día zgodaj zjutraj, pred sončnim vzhodom
    como el día y la noche (različen) kot noč in dan
    ¡cualquier día! to še ne bo tako kmalu!
    de día a día, de un día a otro od dneva do dneva; v nekaj dneh
    orden del día dnevni red
    pan del día sveže pečen kruh
    es el hombre del día (on) je junak dneva; je salonski lev
    dos veces al día dvakrat na dan
    en el día dandanes
    en su día o pravem času; svoje dni
    entre día čez dan
    el otro día oni dan, nedavno
    ¡otro día! jutri! (t. j. nikoli)
    hasta otro día (do) prihodnjič; kmalu na svidenje!
    (al) otro día naslednji dan
    mañana será otro día jutri je tudi še en dan, ne mudi se tako zelo
    día por día vsak dan, dan za dnem
    por día, al día enkrat na dan
    (todo) el santo día ves ljubi božji dan
    un día sí y otro no, días alternos vsak drugi dan, trikrat na teden
    ¿es de día? ali je dan?
    es muy de día svetel dan je
    estar al día biti na tekočem
    hace buen día lepo vreme je
    ponerse al día korak držati (s časom)
    virir al día tjavdan živeti
    un día es un día enkrat ni nobenkrat
    días pl dnevi (življenja), rojstni dan
    a días tu pa tam, ne vedno
    a los pocos días nekaj dni pozneje, kmalu potem
    de días že nekaj časa
    hombre de días prileten človek
    en días prileten, v letih
    en pucos días, en cuatro días v kratkem
    ¡no en mis días! nikoli!
    los más de los días skoraj vse dni
    ¡buenos días! dober dan!
    alcanzar en días koga preživeti
    dar los días (a) komu voščiti k rojstnemu dnevu ali godu
    dar los (buenos) días dober dan voščiti, pozdraviti
    tener días biti v Ietih: muhast biti
    yedno días y viniendo s časom; v tem
  • doblar podvojiti (se), (skupaj) zganiti; ukriviti, upogniti, prepogniti; zvoniti (za umrlega); stran kreniti

    doblar la cabeza skloniti glavo; umreti
    doblar la cerviz ukloniti tilnik, ukloniti se
    doblar la esquina zaviti okoli vogala, proč steči
    doblar a palos pretepsti
    le doblo la edad sem še enkrat toliko star kot on
    doblar (a) otra calle v drugo ulico zaviti
    doblarse ukloniti se sili
    antes doblar que quebrar rajši se ukloniti kot se zlomiti
  • entrar vnesti, vtakniti, vknjižiti, uvoziti, napasti (deželo); vstopiti, noter iti; dospeti; lotiti se, začeti, nastopiti; imeti dostop

    entrar a uno koga pregovoriti
    no hay por donde entrarle težko je opraviti z njim
    entrar en cuenta upoštevati
    ¡entre V. mi tarjeta! oddajte mojo posetnico!
    entrar bien prav priti
    entrar y salir sem in tja iti
    el año que entra prihodnje leto
    ahora entro yo sedaj sem jaz na vrsti
    le entra coraje (on) pobesni
    le entra el sueño spanec ga premaga
    le ha entrado apetito dobil je apetit
    eso no me entra to je težko (razumljivo) zame
    ese hombre no me entra tega človeka ne morem trpeti
    cuando entre el día ko napoči dan
    ¡entre! naprej! vstopite!
    entrar de aprendiz v uk (kot vajenec) stopiti
    entrar de por medio posredovati
    entrar en calor raztogotiti se
    entrar en edad postarati se
    entrar en juicio terjati obračun (con od)
    entrar en relaciones comerciales navezati trgovske stike
    entrar en temor prestrašiti se
    ya voy entrando en curiosidad že postajam radoveden
    entrar por alto biti utihotapljen
    entrarse noter iti, vstopiti
    entrarse de rondón vstopiti nenajavljen
    entrarse por la casa nepričakovano pripasti (sreča)
  • inglés, -esa angleški

    a la inglesa po angleško; malo pečen, še krvav
    llave inglesa splošen ključ za vijake, francoz
    inglés m Anglež; angleščina
    (fam) es mi inglés on je moj upnik
  • espada ženski spol meč, rapir; dober borilec; (karte) pik; mečarica (riba)

    espada en cinta z opasanim mečem
    espada de Damocles Damoklejev meč
    espada de dos filos dvorezen meč
    hombre de capa y espada ugleden človek
    pez espada mečarica (riba)
    primer espada prvi borilec (pri bikoborbi); spreten človek
    con la espada desnuda z golim mečem; odločno, z vsemi sredstvi
    con espada en mano nasilno, s silo, hudó
    ceñir espada služiti vojake
    desnudar (sacar) la espada potegniti meč
    pasar a espada posekati, poklati
    poner a uno entre la espada y la pared koga (v kozji rog) ugnati, užugati
    es buen espada on je dober polemik
    as de espadas pikov as
    danza de espadas ples z meči
  • flaquear slaboten postati, opotekati se, majati se; popustiti (zid); malodušen postati; popustiti v marljivosti

    su salud flaquea (on) boleha, bolehen je
  • fresco moški spol hlad, ohladitev; freska; lahko poletno blago; ameriška španščina osvežilna pijača

    al fresco pod milim nebom
    hace fresco hladno (sveže) je
    tomar el fresco svež zrak uživati, iti na sprehod
    es un fresco on je predrzen (nesramen) človek
  • ganar (pri)dobiti, zaslužiti, zmagati, doseči; nakopati si; osvojiti, zavzeti; prehiteti, prekositi, imeti prednost pred, preteči koga

    no le ganarias a pícaro ne boš mu kos v prebrisanosti
    a trabajador no le gana nadie ne najdeš tako delavnega človeka kot je on
    ganar amigos pridobiti si prijateljev
    ganar el cielo v nebesa priti
    ganar la boca a uno pregovoriti koga
    ganar la copa (šp) dobiti pokal
    ganar mucho dinero zaslužiti mnogo denarja
    ganar a uno en años biti starejši kot
    ganar las oposiciones z uspehom se potegovati za (učiteljsko) službo
    ganar la orilla doseči breg
    le he ganado dos partidas dobil sem dve partiji proti njemu
    ganar un pleito dobiti pravdo
    ganar terreno pridobiti na terenu, razširiti se
    ¡así no vas a ganar nada! tako ne boš ničesar dosegel!
    ganar de comer, ganar para vivir, ganarse el pan kruh si služiti
    ganar a dos por cero zmagati z 2 : 0
    Juan te gana trabajando Ivan dela bolje kot ti
    llevar las de ganar zmagati, dobiti
    ganarse la voluntad de alg. koga zase pridobiti
  • haber* imeti, v posesti imeti; dobiti, prejeti

    haber menester potrebovati
    no ha lugar de... ni dovoljeno ...
    haberse(las) con alg imeti s kom opravka, poskusiti se s kom
    bien haya blagor tistemu, ki ...
    un año ha leto dni je od tega
    no ha mucho tiempo, poco tiempo ha pred kratkim
    haber de morati
    he de salir moram iti ven
    ha de haber muchos mora jih biti mnogo
    V. no ha de delatarnos Vi nas gotovo ne boste izdali
    hay (= ha + y) je, sta, so; se nahaja, -ta, jo; se vrši, -ta, -jo
    hay mucha gente mnogo ljudi je
    no hay nadie nikogar ni
    no hay como la previsión čez previdnost ga ni
    no hay que decir que samoumevno je, da
    no hay tal to ni res
    es valiente, si los hay če kdo, je on pogumen
    ayer hubo junta včeraj se je vršilo zborovanje
    ¡hay que ver! neverjetno!
    ¡habrá infame! ali je še kje večji malopridnež?
    ¿qué hay? kaj pa je? kaj se je zgodilo?
    ¿qué hay de nuestro asunto? kako je z našo zadevo?
    ¡no hay de qué! ni za kaj! prosim!
    hay que trabajar treba je delati
    no hay que preocuparse ni si treba delati skrbi
    no hay que olvidar que... ne sme se pozabiti, da ...
    ¡habráse visto! kdo bi si bil to mislil! to je nezaslišano!
  • ¡he! glej! glej no!; hej! stoj!

    ¡he (lo) aqui! hej, tu je (on, ono)
    ¡hé(te) me aquí! tu sem (zdaj)!
    ¡he nos aquí! tu smo!
    ¡he aquí mi opinión! tu (to) je moje mnenje
    he(te) aquí que... nenadoma tedaj ...
    ¡he! allí otro obstáculo spet je tu zapreka
  • lacha ženski spol sram(ežljivost)

    tener poca lacha nesramen biti
    es un poca lacha on je nesramnež
    ¡qué poca lacha! kako nesramno!
  • más več, bolj, rajši; še (več); vrhu tega; dalje, dlje, nadalje; matematika plus, in

    más acá semkaj, na tej strani
    más allá tjakaj, na oni strani
    más que več kot; čeprav, dasi
    más el embalaje (trg) embalaža posebej
    más y más več in več, bolj in bolj, vedno več (bolj)
    a más mimo tega, še zraven
    a más de razen
    a más correr v polnem teku
    a más y mejor kar najbolje, izvrstno
    a más no poder na vse kriplje, na vso moč
    a más tardar najkasneje, najpozneje, najdalje
    a cual más za stavo
    a lo más kvečjemu, največ
    trabaja como el que más (on) dela kot vsak drugi
    cuando más kvečjemu, največ
    cuanto más..., más... čim več (bolj) ..., tem več (bolj) ...
    beber de más preveč piti
    hay dos libros de más dve knjigi sta več (čezštevilni)
    aquí estoy de más tu sem odveč
    ¡razón de más! razlog več!
    de más a más vrhu tega, še zraven
    no más ne več, le; Am le, samo (= nomás)
    ¡espera no más! (Am) le (po)čakaj!
    ¡siéntese no más! (Am) sedite, prosim!
    ni más ni menos ne več ne manj, prav toliko, prav tako; seveda
    nada más drugega nič
    nunca más nikoli več
    poco más o menos malo več ali manj, približno
    por más que... naj še toliko ...
    el que más y el que menos oba v enaki meri; vsakdo, vsak otrok
    sin más acá ni más allá meni nič tebi nič
    sin más ni más brez premisleka, brez nadaljnjega; nenadoma
    tanto más cuanto que toliko več (bolj), ker
    cada vez más vedno več
    Piedro es el que come más Peter največ jé
    sabe más que nadie (on) ve več kot vsi drugi
    nadie lo sabe más que él nihče tega ne ve bolje kot on
    los más (de ellos) večina (njih)
    los más de los días večina (največ) dni
    son las tres todo lo más ura je kvečjemu tri
    poner más cuidada podvojiti vnemo; previdneje ravnati
    más bien prej
    más tarde o más temprado prej ali slej, enkrat
    más tiempo dalj časa
    lo más pronto (posible) čim prej
    más bien... que prej ... kot
    (ni) en lo más mínimo niti najmanj ne
    ¡(y) no hay más! (in) konec s tem! dovolj (tega)!
  • menor manjši; mlajši; nepolnoleten; glasba mol

    hermano menor mlajši brat
    menor de edad nedoleten, nepolnoleten
    un año menor que él leto mlajši kot on
    al menor movimiento pri najmanjšem gibu
    por menor v malem, posamezno; podrobno; obširno
    comercio (al) menor trgovina na drobno
    clérigos menores minoriti
  • meollo moški spol mozeg, možgani; jedro, vsebina; razum

    (el) no tiene meollo on je bedak
  • mío, mía moj, moja

    lo mío (to, kar je) moje
    es muy amigo mío on je moj dober prijatelj
    de mío po moji lastni moči, sam od sebe
    los míos člani moje družine, moji (ljudje)
  • mismo sam, isti

    es el valor mismo je poosebljena hrabrost
    el mismo dinero isti denar; denar sam (= el dinero mismo)
    él mismo on sam
    lo mismo isto, prav tako, tudi, enako
    ¡eso mismo! tako je! da!
    por lo mismo prav zaradi tega
    lo mismo da vseeno je
    viene a ser lo mismo, es lo mismo to je isto
    dominio de sí mismo samoobvladanje
    ahora mismo takoj, na mestu
    aquí mismo prav tu
    hoy mismo še danes
    una misma palabra ena in ista beseda
  • mover [-ue-] premakniti, tresti; povzročiti, povod dati, priganjati k; ganiti; spodbuditi, pobudo dati

    mover la cabeza zmajati z glavo
    mover discordia povzročiti razprtijo
    mover a compasión zbuditi usmiljenje
    él lo hace mover todo on ima vse niti v rokah
    moverse premikati se; nastati (spor)
    moverse a piedad pustiti se ganiti
    movible premakljiv, premičen, gibljiv; nestalen, vihrav
  • mueble premičen

    mueble m premičnina; pohištvo, kos pohištva
    mueble de radio omarica za radio
    es un mueble (fig) on je ničla
    muebles pl premičnine; premično premoženje
    muebles americanos moderno pisarniško pohištvo
    muebles forrados de piel usnjeno pohištvo
    muebles tapizados tapecirano pohištvo
  • non lih

    non m liho število
    de non lih, brez para, neparen
    estar de non preveč(čez mero) biti
    quedar de non sam (pre)ostati
    de nones nezaseden, prost; brez zaposlitve
    dice que nones on se brani; pravi, da ne