sēcēssus -ūs, m (sēcēdere)
I. odhod, ločitev: avium PLIN. odlet, animi a corpore GELL. –
II.
1. ločenost, oddaljenost od drugih, odmaknjenost, samotnost, samota, osamelost, osamljenost, samevanje, osama, osamitev, umaknjenost, umik: PLIN. IUN., Q., SUET., IUV. idr., carmina secessum scribentis et otium quaerunt O., omnes vitae secessus SEN. PH. vse notranje življenjske razmere (življenjski odnosi), annis, quibus Rhodi specie secessus exul egerit T.
2. occ. politična ločitev, politična osamitev, izselitev, preselitev: plebis secessus PLIN.
3. meton.
a) ločen (samoten, umaknjen, odmaknjen, oddaljen, odljuden) kraj, samota, zakotje: est in secessu longo locus V., in secessu longo sub rupe cavata V. daleč v tokavi pod oddaljeno skalno steno; pren.: studiorum secessūs Q. oddaljeno polje, in secessu quam in fronte beatior VAL. MAX. v notranjosti (globini) duše.
b) occ. α) letovišče, okrevališče, počitnikovališče: PLIN. IUN. idr., aestivus SEN. PH., ex secessu Anticyrae, quam valitudinis causā petierat SUET. , ad omnēs circenses e secessu commeābat SUET., ei praemia et secessus amoenos promittit T. β) stranišče: VULG., HIER.