Franja

Zadetki iskanja

  • brācātus (braccātus) 3 (brāca, bracca)

    1. hlačat, v hlačah, v hlače oblečen: sic existimatis eos hic sagatos bracatosque versari Ci., Satarchae totum corpus bracati Mel.

    2. pren.
    a) tuj, barbarski, mehkužen: turba Getarum O., miles Pr., Medi Pers.
    b) kot zemljepisno poimenovanje = transalpīnus čezalpski: Gallia bracata Mel., Plin. star. ime za Gallia Transalpina, ki se je pozneje imenovala Gallia Narbonensis Narbonska Galija, bracatorum pueri Iuv. dečki iz Narbonske Galije; iron.: cognatio bracata Ci. sorodstvo z ljudmi iz Narbonske Galije.
  • Callipolis -is, acc. -in in -im, f (Καλλίπολις) Kalipola, zemljepisno ime,

    1. mesto ob Helespontu (zdaj Gelibolu): L., Plin.

    2. etolsko mesto na tavrskem Herzonezu, sicer tudi Callium: L.

    3. gr. mesto ob Tarentskem zalivu v Kalabriji (zdaj Gallipoli): Mel., Plin.

    4. sicilsko mesto: Sil.

    5. star. ime otoka Naksa: Plin.
  • cycnus (cygnus) -ī, m (gr. κύκνος) labod, Apolonu posvečena ptica, znana po otožnem in ganljivem petju pred smrtjo (labodji spev): Ci., Lucr., V., H., Mart., iunctis per aëra cycnis carpit iter O. (o Veneri, ki se pelje na vozu, vpreženem v labode); preg.: quid tandem contendat hirundo cycnis? Lucr., certent cycnis ululae V.; met. pesnik: multa Dircaeum levat aura cycnum H.; cycnus kot ozvezdje Labod, Severni križ: Hyg. — Kot nom. propr. Cycnus (redk. Cygnus) -ī, m Ciken, Labod,

    1. (večinoma o osebah, preobraženih v laboda)
    a) Stenelov sin, ligurski kralj, sprejet med ozvezdja: V., O., Hyg.
    b) sin Neptuna in Kalike: O., Hyg.
    c) sin Apolona in Hirije, Beočan: O. — Od tod adj. Cycnēius (Cygnēius) 3 Ciknov (Cignov) = Beočana Cikna: Cycneia Tempe O. = beotske Tempe, Cygneius heros O. = Beočan Cigen.
    č) sin Marsa in Pinene (ali Pelopije): Hyg.

    2. kot zemljepisno ime
    a) reka in gora v Kolhidi: Plin.
    b) mesto ob Fazidu: Mel.

    3. Cycnus περὶ ταφῆς, naslov Varonove satire: Varr.

    Opomba: Star. Cucinus: Pl. (Menaechmi, 854; a tudi: quí cluet Cyc[i]nó patre).
  • Nepōs2 -ōtis, m Nepót, priimek Kornelijevega rodu. Najbolj se je proslavil Cornēlius Nepōs Kornelij Nepot, rim. vitez in zgodovinopisec, Ciceronov, Atikov in Katulov prijatelj, roj. okrog l. 94, umrl okrog l. 24. Napisal je 3 knjige z naslovom Chronica, nravstveno zgodovino Exempla v 5 knjigah, zgodovinsko delo De viris illustribus, življenjepise Katona starejšega, Cicerona in Atika, neko zemljepisno delo, v mladosti pa je pisal tudi ljubezenske pesmi. Od njegovih spisov so nam ohranjeni le odlomki in od njegovega (najmanj) 16 knjig obsegajočega dela De viris illustribus ena sama knjiga z naslovom De excellentibus ducibus exterarum gentium poleg življenjepisov Katona starejšega in Atika: Plin., Plin. iun., Gell., Lact. (ki ga imenuje Nepos Cornelius).
Število zadetkov: 4