Franja

sociālis -e (socius)

1. družbo zadevajoč, družben, družaben, sociálen: Amm. idr., beneficium dare socialis res est Sen. ph., homo sociale animal (gr. ζῷον πολιτικόν) Sen. ph., amicitiae Ap., consilium Aug.; adv. sociāliter kot dober prijatelj (drug, (so)tovariš), (po) prijateljsko, (po) tovariško, družno: Aug., non ut de sede secunda cederet (sc. iambus) aut quarta socialiter H.

2. zakonski: amor, foedera, iura, anni, torus O., sacra O. svatba, svatovščina, poroka, carmina O. svatovske (poročne) pesmi.

3. zavezniški, zaveznike zadevajoč, zaveznikov se tičoč, zaveznikov (gen. pl.): lex Ci., fides, foedus L., coetus L. = exercitus L., equitatus L., copiae, turmae T., classes Fl.; subst. sociālia -ium, n zavezniške zadeve (stvari): cuncta socialia composita T.

socius 3 (iz *soqu̯ios, sor. s sequī; prim. skr. sákhā tovariš, (so)drug, prijatelj, ἀοσσέω pomagam, ἀοσσητήρ pomočnik)

I. adj.

1. združen, zvezan, povezan, v zvezi s kom (čim) bivajoč, skupen; v klas. prozi redko: consilia pacis et togae socia Ci., nocte sociā Ci. pod okriljem (senco, krinko) noči; večinoma pesn. in poklas.: hic (sc. Augustus) socium summo cum Iove nomen habet O., hic socias tu quoque iunge moras O. obotavljaj se skupaj z njo tudi ti, carpere socias vias O. skupaj iti, skupaj ubrati (ubirati) pot(a), socium regnum, socia spes, socia lingua, socius sermo, socius honor, socia dapes, socii penates, anni, ignes O., sanguis O. sorodna kri, sociis quid noctibus, uxor, anxia pervigili ducis suspiria curā? Stat., socia fontis amoenitate Plin., socia potestate Amm.

2. occ. po sklenjeni zvezi oz. zavezništvu združen, z(a)vezan, povezan, zavezniški: socii reges Ci., socii Carthaginiensium populi L., socia urbs L., civitas Ci., L., civitas Ubiorum socia nobis T. naša zaveznica, socia agmina V., socia classis O., timuit socias anxia Roma manus O. vojne z zavezniki, socia arma V., Sil., sociae cohortes T. (gl. spodaj II. 2. a.). —

II. subst.

1.
a) socius -iī, m tovariš, drug, sodrug, družabnik, družník, (so)déležnik, soudeleženec
b) socia -ae, f tovarišica, družica, družabnica, družníca, (so)déležnica, soudeleženka: sine sociis nemo quidquam tale conatur Ci., socium sibi adiungere S., hos castris adhibe socios V., hunc cape consiliis socium V., amissa sociorum pars O., ad eum interficiendum socios conquirit N., vacca et capella et ovis socii fuere leoni Ph. so se pridružile levu; z objektnim gen.: socius conciliorum tuorum Pl., socium et consortem gloriosi laboris amiseram Ci., laborum, periculorum meorum socius Ci. ep., huius consilii ne socium quidem habeo Ci. ep., neminem habeo culpae socium Ci. ep., socius amentiae scelerisque Ci., belli Ci. ep., socius regni Ci. ali regni socii Lucan. sovladar(ji), socii sceleris, insidiarum S., periculi socium habere L., socii laborum atque discriminum Cu., socii sacrorum O., cum sociis operum H., qui nos socias sumpserunt sibi Pl., vitae socia virtus Ci., addit se sociam V., sociasque sorores impietatis habet O., sociae doloris casusque tui Ap.; o krvnem sorodstvu: socius generis O. ali sanguinis O. sorodnik po krvi = brat; o zakonu: lectus socius O. izvoljeni (so)drug, tori socius O. soprog, socia tori O. soproga, socia generisque torique O. sorodnica po krvi (= sestra) in soproga, tudi samo socia = soproga: singuli multas uxores habent, nulla pro socia obtinet S. nobena ne velja za pravo zakonsko družico; metaf.: ulmus cum socia vite O.

2. occ.
a) socius -iī, m zaveznik, združenec, zavezanec: cuius maiores huic populo socii semper fuerunt Ci., bellum sociorum Ci. zavezniška vojna, vojna z zavezniki, (sc. Helvetii) Boios … receptos ad se socios sibi adsciscunt C., exercitus praedator ex sociis S. vojska pleniteljica zavezniškega ozemlja, magis indignemini bonis ac fidelibus sociis tam indignas iniurias … fieri L., socii Atheniensium N., socii foederatique Cu.; v času republike so za Rimljane socii italski zavezniki zunaj Lacija; od tod: socii et Latini Ci., L., socii et nomen Latinum ali socii nomenque Latinum ali homines Latini nominis et socii Italici S., socii ac nominis Latini L.; toda: socii nominis Latini ali socii Latini nominis L. latinski (lacijski) zavezniki, ki so od nekdaj uživali posebej ugleden položaj med rimskimi zavezniki; ko pa so po zavezniški vojni (od l. 91 do 88) italska ljudstva dobila rimsko državljanstvo, je izraz socii pomenil zavezniška ljudstva zunaj Italije: socii et exterae nationes Ci., (sc. Pompeium) unum ab omnibus sociis et civibus ad id bellum imperatorem deposci Ci., ad expilandos socios diripiendasque provincias Ci.; tako tudi: XXVI socias (= sociorum = zunajitalskih zaveznikov) cohortes tramittit T.; socius et (atque) amicus ali socius amicusque populi Romani Ci., S. idr. „zaveznik in prijatelj rimskega ljudstva“, častni naslov, ki so ga Rimljani podeljevali tudi tujim vladarjem; metaf. socius združenec (o živalih): iugales socii Sil. (o konjih).
b) trgovski tovariš ((so)drug), družabnik, partner, kompanjon: Corn. idr., rei pecuniariae Ci., socium fallere, qui se in negotio coniunxit Ci., socium fraudare Ci., quare quidem socium tibi eum velles adiungere, nihil erat Ci., fundum emptum habere cum socio Ci.; kot jur. formula: pro socio „za trgovskega družabnika“ = „zoper sleparskega trgovskega družnika“, npr. iudicium pro socio Ci. sodna preiskava (pravda) o nezvestobi (nepoštenosti, sleparstvu, goljufanju, prevari) trgovskega družabnika, pro socio damnari ali condemnari Ci. zaradi nepoštenosti do trgovskega družabnika, zaradi prevare (goljufanja, sleparjenja) trgovskega družabnika (objektni gen.).
c) pl. sociī -ōrum, m (pūblicānī) (z)družba, združenje, zadruga, zveza rimskih glavnih ali državnih davčnih zakupnikov: socii Bithyniae Ci. ep., sociorum tabulae Ci., hoc ergo adulteratur minimum in officinis sociorum Plin.
d) sociī nāvāles, gl. nāvālis.
e) socius rokodelski pomočnik: socius opificis Macr.

Opomba: Gen. pl. tudi sociûm: Pl., L., V. idr.

Drūsus -ī, m (kelt.; prim.: Drusus, hostium (sc. Gallorum) duce Drauso comminus trucidato, sibi posterisque cognomen invenit Suet.) Druz, priimek rodu Livijev in Klavdijev. Poseb. znani so:

1. M. Livius Drusus Mark Livij Druz, tr. pl. l. 122, hud nasprotnik svojega tovariša G. Grakha; konzul l. 112: Ci., Fl.

2. njegov sin, poštenjak, izvrsten govornik; čeprav je prijateljeval s plemstvom, je l. 91 kot tr. pl. obnovil nekaj zakonov Grakhov, npr. zakon o razdelitvi zemljišč, poseb. pa zakon de civitate sociis danda. Kvint Varij ga je zato umoril, kar je dalo povod zavezniški vojni: Ci., Vell., Aur.

3. Nero Claudius Drusus Neron Klavdij Druz, nav. le Drusus, sin Klavdija Nerona (ali Avgusta) in Livije, Tiberijev brat, roj. l. 38, v času, ko je bila Livija še poročena z Avgustom. Leta 15 je porazil Rete v Tridentskih Alpah; pri 25 letih je kot namestnik v Germaniji prevzel vodstvo vojne in več let zmagoval. Umrl je l. 9 na vojnem pohodu med Labo in Zalo zaradi bolezni ali po padcu s konja. Zapustil je dva sinova: Germanika in Klavdija, poznejšega cesarja: H., T., Suet.

4. Drusus Caesar Druz Cezar, edini Tiberijev sin iz zakona z Vipsanijo Agripino, konzul l. 15 in 21. Leta 23 ga je Sejan zastrupil: T.

5. Drusus, Germanikov sin, zaradi svoje in bratove priljubljenosti med ljudstvom je vzbudil cesarju Trajanu zavist, zaradi česar ga je ta dal l. 33 po Kr. zapreti v svoji palači na Palatinu; tam je izstradan umrl: T., Suet. — Ženske iste rodbine:

1. Livia Drūsilla (demin.) Livija Druzila, žena Tiberija Klavdija Nerona, ki jo je l. 38 prepustil Oktavijanu. Spletkarska ženska je imela svojega drugega moža popolnoma v oblasti. Po njegovi smrti (l. 14 po Kr.) je pri svojem sinu, cesarju Tiberiju, izgubila ves vpliv; umrla je l. 29 po Kr. v starosti 84 let: T.

2. Iūlia Drūsilla Julija Druzila, najmlajša Germanikova hči; njen prvi mož je bil Gaj Kasij Longin, drugi pa Emilij Lepid. Njen brat, cesar Kaligula, s katerim je menda imela incestno razmerje, jo je dal po smrti pobožiti: T., Suet. — Adj. Drūsiānus ali Drūsīnus 3 Druzov: fossa Drusiana T. ali fossae Drusinae Suet. Druzov prekop; Neron Klavdij Druz ga je dal napraviti, da bi združil staro in novo reko Islo.

Servīlius 3 Servílij(ev), ime rimskega rodu, ki je izviral iz Albe. Poseb. znani so:

1. P. Servilius Priscus Structus Publij Servilij Prisk Strukt, konzul l. 495, je rimsko ljudstvo sicer pripravil do vojaškega službovanja, s tem ko mu je izposloval odlog plačevanja dolgov, vendar si pri strankah ni mogel zagotoviti stalne veljave; ko je bil l. 476 drugič konzul, je utrpel znatne izgube med naskokom na Janikul, ki so ga bili zasedli Vejci: L.

2. Q. Servilius Priscus Structus Kvint Servilij Prisk Strukt, diktator l. 435, je premagal Etruščane in osvojil Fidene (od tod njegov častni priimek Fīdēnās Fidenski); ko je bil l. 418 drugič diktator, je povsem porazil Ekve: L.

3. C. Servilius Structus Axilla Gaj Servilij Strukt Aksila, vojaški tribun s konzulsko oblastjo v letih l. 419, 418 in 417: L.

4. C. Servilius (Structus) Ahāla Gaj Servilij (Strukt) Ahala je na vso moč branil pravice rimskega senata in plemstva proti ljudskim tribunom in kot magister equitum Kvinta Cincinata l. 439 usmrtil rovarja Spurija Melija: CI., L.

5. Q. Servilius Ahala Kvint Servilij Ahala je kot diktator l. 360 premagal Galce, ki so prodrli do Rima: L.

6. C. Servilius Gaj Servilij je bil l. 219 med ustanavljanjem rimske naselbine v severni Italiji zajet od galskih Bojcev, ki so ga 15 let držali v ujetništvu: L.

7. Cn. Servilius Geminus Gnej Servilij Gemin, konzul l. 217, je padel v bitki pri Kanah l. 216: L.

8. C. Servilius Geminus Gaj Servilij Gemin, tribunus plebis l. 209, je kot prokonzul l. 203 svojega očeta Gaja Servilija (gl. št. 6) rešil iz bojskega jetništva: L.

9. M. Servilius Pulex Geminus Mark Servilij Puleks (Pulik) Gemin je bil l. 202 rimski poveljnik v Etruriji, l. 181 pa se je uspešno vojskoval z Ligur(ij)ci: L.

10. C. Servilius Gaj Servilj je bil l. 195 član rimskega odposlanstva, ki naj bi v Kartagini izpodrinilo Hanibala: L.

11. Q. Servilius Caepio Kvint Servilij Cepio(n) (Kepio(n)), l. 140 konzul skupaj z Gajem Lelijem Modrim, je prelomil zavezo z Luzitan(ij)ci in dal zahrbtno umoriti pogumnega Viriata: VAL. MAX.

12. Cn. Servilius Caepio Gnej Servilij Cepio(n) (Kepio(n)), konzul l. 106, je bil pobudnik zakona (lex Servilia iudiciaria), po katerem naj bi se izmed senatorjev in vitezov volilo po enako število sodnikov; l. 105 so ga v Galiji ob Rodanu premagali Kimbri (Cimbri), bil je obtožen plenjenja in obsojen na izgubo svojega imetja; končno je šel kot pregnanec v Smirno: CI., S., VAL. MAX., VELL., GELL., IUST.

13. Q. Servilius Caepio, Kvint Servilij Cepio(n) (Kepio(n)), nasprotnik Saturnina, Glavkije in Livija Druza, je skrbno pazil na pravice viteštva; umrl je l. 96 v zavezniški vojni v zasedi, ki mu jo je nastavil marzovski vojskovodja Pompedij: CI.

14. P. Servilius Vatia Publij Servilij Vatija (Vacija), nasprotnik tribuna Saturnina. Leta 78 je bil poveljnik proti Izavrom v Prednji Aziji; z zmago nad njimi in osvojitvijo številnih njihovih mest si je pridobil častni priimek Isauricus Izavrski. Pozneje je podpiral predlog Manilijevega zakona, glasoval za vrnitev Cicerona iz pregnanstva in bil naklonjen tudi Cezarju; umrl je l. 44 v visoki starosti: CI.

15. Njegov sin P. Servilius Isauricus Publij Servilij Izavrski, pretor l. 54, je bil l. 48 konzul skupaj s Cezarjem, kateremu je bil zelo vdan; l. 43 se je s Ciceronom povezal zoper Antonija, vendar pa so se pogledi in mnenja obeh zaveznikov dostikrat razhajali: CI., C., VELL.

16. P. Servilius Casca Publij Servilij Kaska, tribunus plebis l. 43, sozarotnik zoper Cezarja; menda je padel pri Filipih: SUET.

17. G. Servilius Glaucia Gaj Servilij Glavkija (Glavcija), pretor l. 100, prekanjen hudobnež, pobudnik zakona (lex Servilia) de pecuniis repetundis, pospeševalec Marijevih naklepov, je bil usmrčen l. 100 istega dne kot njegov somišljenik Saturnin: CI.

18. P. Servilius Rullus Publij Servilij Rul, tribunus plebis l. 63, je podal zakonski predlog (lex Servilia agraria) o prodaji italskega državnega zemljišča; Cicero je ta predlog pobijal v svojih treh govorih de lege agraria: CI.

19. M. Servilius Mark Servilij, konzul l. 3 po Kr.; Tiberij mu je l. 17. naklonil veliko dediščino: T.

20. Servilius Noniānus Servilij Nonijan, rimski zgodovinopisec, Perzijev sodobnik: Q.

21. Servilia Servilija,
a) tašča Kvinta Hortenzija: CI.
b) polsestra Katona mlajšega, soproga Marka Junija Bruta starejšega in mati Marka Junija Bruta mlajšega, Cezarjeva ljubica: CI. EP., SUET.
c) hči Gneja Servilija Cepiona (Kepiona): CI. EP. – Kot adj. Servílijev: lex (glej št. 12 in 17) CI., T., lacus CI., SEN. PH., FEST., P. F. (po nekem Serviliju imenovan) vodnjak na rimskem Forumu, na katerega so natikali glave izobčencev, horti Serviliani T. Servilijevi vrtovi (južno od Rima), familia PLIN.