Franja

rāmentum -ī, n (iz *rād-mentum; rādere)

1. tr(e)ska, tr(e)ščica, iver(ek), iverje, oseček, oklešček, košček, odletek, drobivec, drobir: ferri Lucr. železni opilki, železna opiljevina, ramenta sulphure adspersa ignem ex intervallo trahunt Sen. ph., ligni Plin. žaganje, žagovina, žaginje, auri, salis, papyri Plin.

2. metaf. vsak košček, trohica, drob(ec), drobček, drobljaj, drobivec, drobir: ramentum sulphuratum Mart. žveplenka, vžigalica, žveplenica, fluminum Plin. peščeno zrno, zrnce peska, quia patri omne cum ramento reddidi Pl. ves denar do zadnjega beliča.

surculus -ī, m (demin. surus veja, mladika)

1. vej(ic)a, mladika, odrastek, poganjek, rozga: Cels., Col., Plin., Suet. idr., nec surculus idem Crustumiis Syriisque piris V.; surculum defringere kot znamenje zavzetja, okupacije: ut (sc. amissam possessionem) surculo defringendo usurpare videantur Ci.

2. occ.
a) sadika, cepič: Varr., Col., Plin. idr., da mihi ex arbore quos seram surculos Ci.
b) drevesce: Col., ruratio omnis in … surculo Ap. v sadjarstvu (drevoreji); od tod: fructūs surculorum Cels. (drevesno) sadje.
c) odlomljena vej(ic)a, treska, treščica, trščica, skala, iver(ek), drobir: ubi surculos corpori infixus est Cels., surculum educere, eicere Cels., surculum extrahere Plin.
d) paličica: surculi duo erant teretes, oblonguli Gell.
e) kot kirurški t.t. deščica: Cels. — Soobl. surculum -ī, n; v pl.: Ven.

Opomba: Sinkop. acc. pl. surclos: tertium genus seminis, quod ex arbore per surclos defertur in terram Varr.