Franja

cis (gl. ce) praep. z acc.:

1. tostran: Ci. ep., cis Tiberim Varr. ap. Non., T., Dig., qui (Germani) cis Rhenum incolant C., prius cis Appenninum, postea trans Appenninum L., cis Padum ultraque L.

2. pren. časovno: s časom, čez, ob, za: Aur., paucos cis menses Pl., cis paucos dies S. fr.

citrā (adv. abl. sg. fem. adj. citer)

I. adv.

1. bliž(j)e: tela hostium citra cadebant T. so padala preblizu = niso dosegala Rimljanov; kot prvotni komp. z abl. comparationis: paucis citra milibus L. malo (= nekaj) tisoč korakov pred taborom; pren.: culta quidem c. quam debuit O. ne tako kakor = manj kakor.

2. tostran: nec citra mota nec ultra O. ne sem ne tja, c. est urbs Plin.

— II. praep. z acc.

1. tostran, tokraj; pri glag. mirovanja: pars citra, pars ultra Taurum est L., impedimentis c. flumen Rhenum depositis C., c. mare H.; pri glag. premikanja: exercitum c. Rubiconem educere Ci. na to stran Rubikona, ut omnes c. flumen eliceret C., hostem c. flumen pertrahere L.; pren. (časovno) pred: Pylius citra Troiana tempora perisset O., citraque inventam carpere flores O. pred godnostjo, c. Calendas Octobres Col.; poleg tega o tem, kar je pred določeno mejo in ne dospe do nje, pred, pod: non a postrema syllaba c. tertiam Ci. ne pred tretjim zlogom od konca; od tod: nec virtus c. genus est O. ne stoji nižje kakor, ne zaostaja za..., c. satietatem Col. ne do sitega, c. iocos se continere Sen. ph. osta(ja)ti pri šalah, ne preseči (presegati) jih, melius ultra quam citra stat oratio Q. pove bolje več ko manj.

2. brez, razen, izvzemši, ne glede na kaj: peccavi c. scelus O. grešil sem, (toda) brez..., c. fatigationem, c. satietatem Cels., c. ulla comitia L. epit., c. vulnus Plin., plus usus sine doctrina quam c. usum doctrina valet Q., c. commoda emeritorum Suet., c. spectaculorum dies Suet. izven slavnostnih dni, nec id Rutilio c. fidem aut obtrectationi fuit T. ni bilo brez zaupanja = verjeli so mu, c. spem Fl., c. magnitudinem prope Ponto similis Mel.

Cisalpīnus 3 tostran Alp ležeč, bivajoč: Gallia Ci., C., Galli L., Italia Plin., provincia Suet.

cismontānus 3 tostran gorovja bivajoč: Plin.

Cisrhēnānus 3 tostran Rena (= na njegovem levem bregu) bivajoč: Germani C.

Cistiberis -e tostran Tibere živeč: quinqueviri Dig. — Sooblika morda Cistiber -berī, m (prim. cistifer).

citer -tra -trum (cis) tostran ležeč, tostranski: Afr. fr., ager Ca. ap. Prisc. Komp. citerior -ius

1. bližnji, bliže ležeč, tostranski: uno gradu a publico supplicio citerior Val. Max., Gallia ulterior et citerior Ci., C. tostranska Galija (z rim. stališča) = Padova nižina, c. Hispania Ci., C., L. rim. pokrajina v Španiji med Pireneji in Ebrom; pren.: ad haec citeriora veniam Ci. kar vam je bliže, deduc orationem tuam de eo loco ad haec citeriora Ci.

2. (časovno) zgodnejši, prejšnji: ultio delicto citerior Val. Max., Africano consulatus citerier legitimo tempore datus est Val. Max. prej, kakor je bilo po zakonu dovoljeno.

3. manjši, neznatnejši: poena citerior quam scelus Q. — Superl. (redko) citimus (citumus) 3 najbližji, zelo blizu: stella ultima a caelo, citima terris Ci., c. lunae helix Ap.

Gallī¹ -ōrum, m (Γάλλοι, prim. Celtae in Galatae) Galci, Kelti, zelo razširjen narod, ki je bival v severni Italiji, v Franciji, v južni donavski kotlini in v Mali Aziji VARR., CI., V., L., T. Sg. Gallus -ī, m Galec: AFR. FR., CI., C., SEN. PH. Galla -ae, f Galka: L.; tudi kot adj. Gallus 3 galski: miles L. EPIT., Gallae mulieres S., Galla credulitas MART. – Od tod

I. subst. Gallia -ae, f (sc. terra, gr. Γαλατία) Galija, galska (keltska) dežela, ki so jo Rimljani glede na Alpe (kot naravno mejo) razdelili na dva dela, imenovana

1. Gallia cisalpīna (citerior, togāta) Galija tostran Alp, Tostranska Galija = kraji severnoitalijanske nižine ob Padu, Severna Italija, ki so jo galska plemena poselila po l. 400: CI., C., SUET. idr.

2. Gallia trānsalpīna (ulterior, bracāta, comāta) Galija onstran Alp, Onostranska Galija = današnja Francija: VARR., CI., C., T., SUET. idr. Ta Galija se je zopet delila na 4 dele, imenovane
a) Gallia Nārbōnēnsis: MEL., T. ali provincia Nārbōnēnsis: PLIN., T., tudi samo provincia: C., PLIN., Narbonska Galija, Narbonska pokrajina, današnja Provansa (Provance) do Rodana.
b) Aquītānia -ae, f Akvitanija med Pireneji in Loaro: C., MEL., PLIN., T.
c) Gallia Celtica: C. Keltska Galija, ali Gallia Lugdūnēnsis: PLIN., T. Lugdunska Galija med Loaro, Seno in Marno.
d) Gallia Belgica: PLIN. ali samo Belgica -ae, f: PLIN., T. Belgijska Galija, Belgija ob spodnjem Renu. Zato pl. Galliae Galije, poseb. = Onstranska Galija glede na svoje posamezne pokrajine: CI., C., L., CAT., SUET., FL. tres Galliae, quas Caesar vicerat: L. EPIT. –

II. adj.

1. Gallicus 3, adv. -ē galski: CA., COL., MART. idr. copiae CI., ager VARR., CI., L. ali provincia SUET. del Umbrije (kvestorska pokrajina), arma, naves, murus, consuetudo C., gens S., canis GELL., O. galski hrt (za zajčji lov), ventus VITR. severo-severovzhodnik, cohortes, incendia, mare T., foedus T. z Galci, sermo HIER. latinščina, kakršno so govorili v Galiji, Gallicē VARR. AP. GELL., Gallicē dicere GELL.; subst. gallica -ae, f (sc. solea) galski čevelj, opanek, galska plesníca, galska sandala (galoša): CI.

2. Gallicānus 3 (nadaljnja tvorba iz Gallicus) galski = iz galske pokrajine (ager Gallicus) ali v njej, umbrijski, iz Umbrije: CA. FR., VARR., COL., AP., SUET., ager CI., legiones CI. rim. legije v galski pokrajini (v Umbriji); subst. Gallicānī -ōrum, m Galci, preb. omenjene pokrajine: VARR., CI. FR.

3. Gallulus 3 (demin. Gallus) galski: Roma AUS. (o mestu Aratu).

Caesēna -ae, f Cezena, mestece v Galiji tostran Pada (zdaj Cesena): Ci. ep., Plin. Od tod adj. Caesēnās -ātis cezenski: vina Caesenatia Plin.

forum -ī, n (gl. foris -is)

1. podolgovat četverokoten javen prostor.
a) preddvor: lex XII tabularum forum, id est vestibulum sepulcri, usu capi vetat Ci. predgrobje.
b) tisti del stiskalnice, kamor so polagali grozdje, oljke (maslinke) idr., kar so hoteli mastiti: Varr., Col.

2. sejmišče, tržišče, trg: Ter., Ph. idr. f. Syracusanum Ci., in qua (Achradina) forum maximum est Ci., statua … Praeneste in foro statuta L., f. cuppedinis Ap. trg za slaščice, sadni trg v (tesalski Hipati); meton.: omne forum quem spectat H. ljudstvo na trgu. V Rimu je bilo več trgov, poseb.
a) forum bo(v)arium „živinski trg“ med vélikim cirkusom in Tibero, imenovan po bikovem kipu, ki je tam stal: Varr., Ci., L., O., Plin., T.
b) for. olitorium „zelenjavni“ trg na zahodni rebri Kapitola: Varr., L., T.
c) for. piscarium: Pl. ali for. piscatorium Varr., L., Col. „ribji trg“ na jugu od Subure, na severu meječ s komicijem.
č) for. cuppedinis „trg za slaščice“, „sadni trg“ med sveto cesto in mesnim trgom (macellum): Varr.
d) forum Romanum, tudi for. magnum ali vetus „rimski (véliki, stari) trg“, pogosto samo forum, podolgovat četverokotnik na vzhodni strani Kapitola in severni strani Palatina (zdaj Campo Vaccino „Kravji trg“). Bil je središče prometa ter se je delil v dva dela: zahodni je bil forum v ožjem smislu, vzhodni pa komicij (comitium), na katerem so potekala narodna in ljudska zborovanja; na meji obeh je stal stari govorniški oder (rostra vetera). Trg je bil obdan z javnimi poslopji in prodajalnicami, zlasti menjalnicami. Pl., Ci., H., L., T., Plin., Macr. idr.
e) cesarji so zgradili posebna „fora“ za sodišča. Tako je bil ob severozahodnem koncu „rim. trga“ for. Iulium (ali Caesaris) „Julijev (Cezarjev) trg“: Plin., Suet.; poleg tega for. Augusti „Avgustov trg“ s svetiščem Marsa maščevalca in krasnim Apolonovim slonokoščenim kipom: O., Plin., Iuv. (ki imenuje ta trg le „forum“); na zahodu od obeh velikanski forum Traiani „Trajanov trg“: Eutr.; na vzhodu od Julijevega trga for. Nervae „Nervov trg“: Suet.; njega se je držal for. Pacis „trg boginje miru“, ki ga je zgradil Vespazijan.

3. occ. trg kot kraj
a) za javno življenje: caruit foro Pompeius Ci., de foro decedere N. umakniti se iz javnega življenja, odreči se javnim, tj. državn(išk)im poslom, prost biti državn(išk)ih poslov, in foro esse N. udeleževati se javnega življenja, verba de foro adripere Ci. „s ceste“.
b) za trgovino: foro uti Ter. izrabiti priložnost za dobiček, malim … amicos furno mersos quam foro Pl., annos iam XXX in foro versaris Ci. (trguješ, opravljaš denarne posle), sublata erat de foro fides Ci. ni bilo več upanja (kredita) v Rimu, ratio pecuniarum, quae in foro versatur Ci. ki je na denarnem trgu običajen, cedere foro Sen. ph., Iuv. na boben priti, foro mersus Sen. ph. na boben je prišel, (denarno) propadel.
c) za sodne zadeve, za sodne razprave, za sodstvo: in foro esse N. ukvarjati se s sodnimi in državnimi stvarmi, forum non adtingere Ci. ne nastopiti kot sodni govornik, qui in foro iudiciisque ita verser Ci., forum agere Ci. sodni dan imeti, sodno razpravo vršiti (zunaj Rima), quod in iudiciis ac foro datur Q., fori tabes T. kuga pri sodstvu, pred sodiščem pojavljajoče se nizke strasti; metaf. preg.: res vertitur in meo foro Pl., in alieno foro litigare Mart. ne vedeti ne naprej ne nazaj (kakor tisti, ki se pravda pred tujim sodiščem, kjer sodnika ne pozna); meton.: cedat forum castris Ci. pravna opravila.

4. meton. trg, tržišče, trgovinsko mesto: cui fora multa restarent Ci. circum omnia provinciae fora rapiebat Ci., Vaga, forum rerum venalium totius regni maxime celebratum S.; occ. ime mnogih trgov in mest (81), poseb.
a) Forum Aliēnī Alienov trg v Galiji onstran Pada (v današnji Benečiji): T.
b) Forum Appii Apijev trg, mestece v Laciju ob Apijevi cesti jugovzhodno od Rima; zgradil ga je cenzor Apij Klavdij Slepi l. 312: Ci. ep., H., Plin., Vulg.
c) Forum Aurēlium Avrelijev trg ob Avrelijevi cesti v Etruriji (zdaj Monte Alto); naselil ga je Gaj Avrelij Kota (Cotta), konz. l. 252 in 248: Ci. ep.
č) Forum Cornēliānum: Ci. ep. ali Forum Cornēlī: Plin., Mart. Kornelijev trg (zdaj Imola) med Bononijo in Favencijo; ustanovil ga je diktator Lucij Kornelij Sula. Od tod adj. Forocornēliēnsis -e, forokornelijski: Plin.
d) Forum Iūlī: Plancus ap. Ci. ep., Plin. ali Forum Iūlium: T. Julijev trg v Narbonski Galiji, naseljen po Juliju Cezarju (zdaj Fréjus); isti trg imenovan tudi oppidum Foroiūliēnse ali colonia Foroiūliēnsis Forojulijsko mesto, Forojulijska naselbina: T.; nje prebivalci Foroiūliēnsēs -ium, m Forojulijani: T.
e) Forum Gallorum Galski trg v Galiji tostran Pada (zdaj Castel Franco): Galba ap. Ci. ep.
f) Forum Vocōniī Vokonijevo (mesto) v Narbonski Galiji: Plancus et Lepidus ap. Ci. ep., Plin.

Hibērēs -um, m (Ἴβηρες) in (nav.) Hibērī -ōrum, m Hibêri,

I. preb. hispanske pokrajine Hiberije ob Hiberu (Ebru), najstarejši hispanski prebivalci: numquam … inpacatos a tergo horrebis Hiberos V., Celtae miscentes nomen Hiberis Lucan., in universam Hispaniam M. Varro pervenisse Hiberos … tradit Plin., audiam (te) Hiberum (gen. pl.) narrantem loca Cat.; sinekdoha sg. Hibēr -ēris, m Hibêr, pesn. = Hispanec: me peritus discet Hiber Rhodanique potor H., durus Hiber Lucan., omnis Hiber … imminet ali omnis late cedit Hiber Sil. — Od tod

1. subst.
a) Hibēria -ae, f (Ἰβερία) Hibêrija, Hispanija tostran Herkulovih stebrov, pesn. Hispanija sploh: Vell., Fl., Eutr., Iust., quis ferae bellum curet Hiberiae? H.
b) Hibērīna -ae, f Hiberka, Hispanka: Iuv.

2. adj.
a) Hibēriacus 3 hiberski, pesn. = hispanski: terrae Sil.
b) Hibēricus 3 hiberski, pesn. = hispanski: glans Varr. ap. Gell., funes H. iz bodičevja (= hispanske žukve) spletene, herbae Auct. ap. Q. bodičevje, (hispanske) žukve, mare Col. zahodno morje, ocean, terrae Sid.
c) Hibērus 3 hiberski, pesn. = hispanski: terra Luc., Sil., gurges V. ali flumen O. ali mare Val. Fl. zahodno morje, ocean, ferrugo V., lorica H. iz hispanskega (tarakonskega) železa, iz rudnikov železa ob Hiberu, piscis H. vretenica, lokarda (iz Nove Kartagine in z vzhodne hispanske obale), pastor triplex (= Gerion na otoku Eriteji pri Gadesu); od tod: boves Hiberi ali vaccae Hiberae (= Geryonis) O., Hiberae domus Val. Fl., nodi Hib. Stat., populi M.; subst. Hibērus -ī, m (sc. fluvius) hispanska reka Hiber (zdaj Ebro): Ca. ap. Non., C., L., Mel., Plin., Lucan., Fl., Prisc.

— II. preb. azijske pokrajine Hiberije (gl. spodaj); pl. v obl. Hibērī: L. epit., Plin., Fl., Aur., Eutr., simul Hiberi magnis copiis Armeniam inrumpunt T.; v obl. Hibērēs: Mel. (z acc. Hibēras); sg. Hibēr, -ēris: Armeniae praetentus Hiber Val. Fl.; dat. Hibērō: cui vadis Hibero … coniunx Val. Fl. Od tod subst. Hibēria -ae, f Hiberija, dežela (azijskih) Hiberov južno od Kavkaza (današnja Gruzija): Hiberia … venenorum ferax H., hastatas effudit Hiberia turmas Val. Fl.

Opomba: Soobl. Ibēr … , Iber … , toda v najboljših rokopisih in napisih se bere le Hiber … , Hiber …

Indus -ī, m (Ἰνδός)

I. rečno ime Ind, in sicer

1. glavna reka v indijskem Pandžabu, zdaj Sind: Ci., O., Cu., Iust., Vitr.

2. mejna reka med Karijo in Frigijo v Mali Aziji blizu Cibire, sicer imenovana tudi Calbis (Κάλβις), zdaj Quingi ali Tavas: L., Plin.

— II. adj. Indus 3 indijski: Cat., Iuv., dentes O. slonovi zobje (okli), Indum ebur V., conchae Prop. biseri.

— III. subst. Indus -ī, m Ind, Indijec (iz Indove in Gangesove doline = iz Hindustana): Ci., Cu., Cat., Iuv., Mel., erat Indus Athis, quem flumine Gange Limnate(?) peperisse creditur O., positosque sub ignibus Indos sidereis transit O.; sg. kolekt.: avertis Romanis arcibus Indum V., pa tudi = „kornak“, indijski slonovodja: Indus ab elephanto deiectus L.; sinekdoha: Nilus ... devexus ab Indis V. od Etiop(ij)cev, turifer Indus (kolekt.) O. Arabec. Od tod subst. India -ae, f Indija: Cu., Cat., V., Plin., Mel., Col., Iust., citerior, alterior Ci. (tostran, onstran Gangesa); adj. Indicus 3 indijski: ebur H., scuta Cu., tigris Iuv., elephantus, elephanti Ter., mare Plin., dens, pecus Mart., imperator Lact., (Bacchus) victoria (Bacchi) Lact.; od tod zopet subst. Indicum -ī, n indigo (višnjeva barva): Plin., color Indicus Vitr.

Poenus 3 (prim. Phoenix) feničánski, feníški, púnski, kartažánski, kartáginski: Stat., navita H., leones V. afriški; komp.: est nullus me hodie Poenus Poenior Pl. nihče ni bolj vešč punščine, nihče ni večji strokovnjak za punščino; subst. Poenus -ī, m Púnec, Kartažàn, Kartažán, Kartáginec: Poenus plane est Pl. ves (skozi in skozi) je Punec; occ. = Hannibal: Ci., L.; kolekt.: Poenus advena L. punski prišleki (prišleci, priseljenci), Poenus uterque H. Punci tostran in onstran Herkulovih stebrov, hispan(ij)ski in afriški Punci; pl. Poenī -ōrum (Poenûm: Sil.), m Púnci, Kartažáni, Kartáginci, ki so izhajali iz Feničanov; bili so razvpiti kot verolomen narod: Poeni foedifragi Ci., primi Poenorum V. — Od tod adj.

1. Poenicus 3 (Ca., Varr., Sil.), mlajše Pūnicus 3 feničánski, feníški, púnski, kartažánski, kartáginski: bellum, litterae Ci., regna V., lingua Varr., Plin., fides S. punska zvestoba; iron. = nezvestoba; prim. Punica ars, fraus, perfidia, astus, versutiae L. Ker so Punci menda iznašli tudi škrlat, pomeni Pūnicus 3 pesn. meton. tudi škrlaten, bagren(ordeč), škrlatnordeč: sagum H., tunicae Val. Max., rostra columbarum Pr., mālum Varr. idr. granatno jabolko, granatnica = subst. Pūnicum -ī, n: O., Plin., grana Plin. pečke (peške) granatnega jabolka, arbos Col. poet. bot. granatovec (Punica granatum Linn.). — Adv. Pūnicē (Poenicē) (po) púnsko, kartažánsko, kartáginsko: Adibo [ad] hosce atque appellabo Punice Pl., si respondebunt, Punice pergam loqui Pl., quid ais tu? ecquid commeministi Punice? Pl., vin appellem hunc Punice? Pl., saluta hunc rusus Punice verbis meis Pl., video enim, qui de agri cultura scripserunt et Poenice et Graece et Latine, latius vagatos, quam oportuerit Varr., loquitur nunquam nisi Punice et si quid adhuc a matre graecissat Ap.

2. Pūniceus (Poeniceus) 3 in Pūnicius (Poenicius) 3
a) púnski, kartažánski, kartáginski: religio L., dux O.
b) meton. škrlaten, bagren(ordeč): taenia V., cruor O., panis purpureus (temnordeč), Poeniceus (svetlordeč) Pl., pomum O. granatno jabolko.

3. Pūnicānus 3 po púnski (kartažánski, kartáginski) šegi (po púnsko, kartažánsko, kartáginsko) narejen (izdelan): fenestra Varr., lectuli Ci.

prōvincia -ae, f (morda sor. s skr. pūrvyá-ḥ sprednji, prvi, got. frauja [iz *frawjōn] gospod, stvnem. frō [iz *frōwōn, indoev. *prōu̯i̯ōn-] gospod, frowa gospa; prvotni pomen bi bil torej „gospostvo“. Ljudska etim.: provinciae appelantur quod populus Romanus eas provicit i. e. ante vicit Fest.)

1. pokrájina (pokrajína), provínca, províncija = osvojena dežela zunaj Italije, ki so jo upravljali rimski namestniki: Galliam in provinciam redigere C., praetor provinciam obtinuit Sardiniam N., sorte nactus est provinciam Hispaniam (kot konzul) N., bellum a Parthis in provinciam Syriam illatum L., administrare provinciam aequitate et continentiā Ci., provinciam tenere C., provinciae Galliae praeesse Ci., decedere provinciā, de ali ex provinciā Ci., provinciae aliquem praeficere ali praeponere Ci.; tudi o perzijskih satrapijah in drugih nerimskih deželah in upravnih enotah: Camisares habuit provinciam partem Ciliciae N., reversus inde (sc. Perdicca) inter principes provincias dividit Iust.; occ.
a) jugovzhodna Galija (današnja Provansa): Plin., Belgae ab humanitate provinciae longissime absunt C.
b) Mala Azija: provincia venit in timorem Parthici belli C.
c) Afrika: Adherbal profugit in provinciam S.

2. metaf.
a) vsaka kakemu oblastniku dodeljena služba, službeno opravilo, službena dejavnost, zaupano (dodeljeno) področje, uradn(išk)a oblast: consules de provinciis suis praetorumque rettulerunt L., partiri provincias L., sortiri provincias (sc. inter se) L., parare, comparare provincias inter se L.; od tod provincia urbana et peregrina L. (= provincia praetoris urbani et peregrini) uradno področje (sodna oblast) mestnega pretorja in tujskega pretorja (pretorja za tujce); provincia iuris dicendi L. sodstvo; occ. (vrhovno) poveljstvo, (nad)poveljstvo, (nad)poveljništvo, naloga (vloga, funkcija) vojskovodje: Sicinio Volsci, Aquilio Hernici provincia evenit L. vrhovno poveljstvo v vojni (vojskovodstvo) proti … ; provincia classis ali maritima L. poveljstvo nad ladjevjem, vrhovno pomorsko poveljstvo ((nad)poveljništvo); o položaju, ureditvi in razmerah v nerimskih deželah: Hannonis cis Hiberum provincia erat L. Hanon je imel poveljstvo (je poveljeval) tostran Hibera, Alcibiades in magnā spe erat provinciae bene administrandae N. da srečno dokonča svojo poveljniško nalogo, da bo srečno vodil vojsko, da bo uspešno poveljeval vojski (na Siciliji).
b) sploh služba, opravilo, posel, nalog(a): ipsi obsonant, quae parasitorum ante erat provincia Pl., nunc tibi hanc impero (odkazujem, določam) provinciam Pl., duram cepisti provinciam Ter., ferebat graviter illam sibi provinciam datam Ci., illam sibi officiosam provinciam depoposcit, ut … me in meo lectulo trucidaret Ci.

togātus 3 (toga)

1. oblečen v togo, odet v togo, ogrnjen s togo (kot znamenje rimskega državljana): ne excusationem is qui quaestioni praeerit Graeculi iudicis, modo palliati, modo togati? Ci., plebs togata Iuv., me cumque fovebit Romanos, rerum dominos gentemque togatam V.

2. occ. oblečen (odet) v togo = mirovno obleko (prim. toga 2.): me uno togato duce et imperatore Ci., cui uni togato senatus supplicationem decrevit Ci.; subst. togati rei publicae praesunt Ci.
a) togāta -ae, f osvobojenka, ljubica, vlačuga, hotnica: quid inter est, in matronā ancillā peccesne togatā? H., togata mater Mart.
b) subst. togātus -ī, m α) odvetnik, patron: pozni Icti., togati vulturii Ap. β) klient: si curet nocte togatus currere Iuv., post te sella, togati ante pedes Iuv.; tako tudi turba togata (= togatorum) Iuv., opera togata (= togatorum) Mart. služba klientov. γ) pl. togātī vsi h kakemu uradu sodeči višji uradniki, višji civilni uslužbenci: Cod. Th.
c) α) adj. = rímski: Gallia togata Ci., Hirt., Mel. rimska Galija (= tisti del Cisalpinske (Predalpinske, Tostranske) Galije (tostran Pada), ki je postal rimski); fabula togata, nav. subst. togāta -ae, f (sc. fabula) togáta = prava rimska nacionalna komedija (veseloigra), v kateri so nastopajoče osebe nosile togo, snov pa je črpala iz rimskega okolja (naspr. fabulla palliata paliata, ki je snov črpala iz grškega okolja); če je obravnavala tematiko višjih slojev, se je imenovala trabeata (trabeata), če se je nanašala na preprostejše sloje, pa tabernarija (tabernaria): Ci., Vell., Sen. ph., Q., Suet. idr., vel qui praetextas vel qui docuere togatas H. rimske tragedije ali rimske komedije, rimske žaloigre ali rimske veseloigre. β) subst. togātus -ī, m togáš, tógar = rimski državljan, Rimlján: litteratissimus togatorum omnium Ci.

Tyba -ae, f Tíba, mesto ob sirski meji tostran Evfrata: Ci. ep.