Franja

coërcitiō -ōnis, f (coërcēre)

1. omejitev, utesnitev, (u)krotitev: Arn., dissensiones coërcitione magis quam poenā mollire Vell. bolj s strogostjo; z objektnim gen.: c. ambitūs Vell., c. (cupidinum) T.

2. occ.
a) kazen, pokora, prisilno sredstvo, strahovanje; abs.: Cels., Aug., coërcitionem detractantibus militiam inhibere L., vetustissimi mortalium sine poena aut coërcitionibus agebant T., c. capitalis Icti. smrtna kazen; s subjektnim gen.: sine coërcitione magistratūs L.; z objektnim gen.: Q., Icti., servorum Sen. ph., peccatorum Lact.
b) prisilna pravica, pravica kaznovanja: modica Icti., coërcitionem popinarum aedilibus ademit Suet., coërcitionem in histriones magistratibus... ademit Suet.

contrībulātiō -ōnis, f (contrībulāre) (u)strahovanje, plašenje: Eccl.

reverberātiō -ōnis, f (reverberāre) (u)strahovanje, kazen, kaznovanje, zavrnitev (zavračanje): Cass.

territiō -ōnis, f (terrēre) strašenje, plašenje, (u)strahovanje: Ulp. (Dig.).

anguilla -ae, f (demin. anguis) kačnica, jegulja, ogor: Varr., Sen. ph., Plin., Iuv.; preg.: anguilla est, elabitur Pl. (o zvitem človeku); tergum anguillae Verr. ap. Plin. ali samo anguilla Isid. sneta jegulja koža kot bič za strahovanje dečkov.