Franja

balteus -eī, m, redkeje balteum -eī, n (etr. po Varr. ap. Char.) rob, pas, obloga, okrajek,

I. na splošno

1.
a) kolačeva skorja: Ca.
b) vrbino lubje: (salices) emittunt … balteo corticis vincula Plin.

2. presledek med posam. skupinami sedežev v amfiteatru: Tert.

3. rob ob podlogi na stebrovem nadglavju: baltei pulvinorum Vitr.

— II. occ. pas,

1. na katerem visi meč idr., opasilo: Sen. tr., Val. Fl. idr., quod cingulum e corio habebant bullatum, balteum dictum Varr., verutum in balteo defigitur C., auratae vaginae, aurata baltea illis erant L. ap. Non., humero cum adparuit alto balteus V., pharetram …, lato quam circumplectitur auro balteus V. strelotokova preveza, lato balteus auro praetegit (vulnus) Pers., praebebant caesi baltea lenta boves Pr., ille (sinus) … oblique ducitur velut balteus Q., manipuli quoque et gregarius miles … balteos phalerasque … loco pecuniae tradebant T.

2.
a) ženski pas: Ap., balteus … fluxos gemmis astrinxit amictus Lucan., ussit amatorem balteus iste (Veneris) Iovem Mart.
b) pas velikega judovskega duhovnika: Vulg.

3. pas kot okras okoli konjskega vratu ali na njegovih prsih; na takem pasu so pogosto viseli kraguljčki: neque enim in emendis equis … baltei polimina inspicimus Ap., me … pictilibus balteis et tintinnabulis perargutis exornatum … affatur Ap.

4. konjska podproga: Cl.

5. met. pl. udarci s pasom ali jermenom: quotiens rumoribus ulciscuntur baltea (servi) Iuv.

Opomba: Gen. sg. balte͡i (dvozložno): V.

callum -ī, n, redkeje callus -ī, m

1. trda (debela, tolsta) koža, žulj, otiščanec, oguljenina: Lucr., Plin., Suet., mihi... calceamentum callum solorum Ci., c. apru(g)num Ca. ap. Plin., Pl., tudi samo callum Pl. debela svinjska koža; medic. trdina, trdica: interdum vetustas ulcus occupat induciturque ei callus Cels., callum iocineribus obducere Sen. ph. strditi jetra.

2. skorja: terrae, salis Plin.; tudi trda koža nekaterih rastl. in sadežev: Plin.

3. pren. otrdelost, topost, zakrknjenost, brezčutnost: labor quasi callum quoddam obducit dolori Ci., animis cogitatio callum vetustatis obduxerat Ci. je bila otopila, ingenio callum inducere Q. storiti nedovzetnega, tristitia iam videtur duxisse callum Sen. ph. da je otopela.

cortex -icis, m, redk. (in večinoma pesn.) f (indoev. kor. qer, razširjen v sqert rezati; prim. lat. careō, carō, cēna, corium, scortum) pravzaprav „olupljena, odrezana skorja“, od tod

1. drevesna skorja, lub, lubje: Lucr., Plin., obducuntur aut libro aut cortice trunci Ci., muscus amarae corticis V., domus antra fuerunt … et vinctae cortice virgae O. butarice šib, pokrite s skorjo, scribitur et vestris Cynthia corticibus Pr., cortices arborum Hier.

2. occ. pluta, plutovina, probkovina: Ca., raptus de subere cortex V., aspicis, ut summā cortex levis innatet undā O.; uporabljali so jo za zamaške: hic dies … corticem adstrictum pice dimovebit amphorae H.; kot plavalni pas, kot plavalni pripomoček (kakor še danes): L.; od tod preg. pren.: nabis sine cortice H. = ne bo ti več treba nadzorstva, in (zaradi njene lahkosti o lahkomiselnem človeku): tu levior cortice H.

3. pren.
a) lupina sadežev idr.: c. glandis, nucum Plin., ovi Vitr.
b) želvja lupina, oklep: c. testudinis Plin.; pesn.: super scopulum illidere corticem (= testudinem) Ph.; tudi koža: c. phalangiorum Plin.
c) odevalo: corporeus Varr.

crūsta -ae, f (indoev. kor. kreus, krus trd biti, skrepeneti, zmrzniti; prim. gr. κρύος zmrzal, led, κρυερός leden, κρύσταλλος led, κρυσταίνω storim, da kaj zmrzne, lat. crūdus, cruor)

1. ledena skorja, srež: concrescunt subitae currenti in flumine crustae V., crustis pruinarum diffractis Amm.

2. skorja, lub, lupina, luščina, (ribja) lusk(in)a, trda plast: Vitr., Front., mollis luti concrescere crustas Lucr., crusta panis, pultis Plin., crustā teguntur glandes, cute uvae Plin., locustae crustā fragili muniuntur Plin., contecta crustis tenuibus (genera piscium) Plin., omnis humor intra primam crustam (terrae) consumitur Sen. ph. znotraj v trdi vrhnji plasti, si crusta iam cum terra mea coaluit Dig., cr. soli Dig., ex fundo Dig. gruda; medic. krasta, krastovina: crusta qualis super ulcera innascitur Cels., sin ea ulcera plures crustas habent Cels., resolvere crustas ali donec resolvuntur crustae Cels.

3. occ.
a) mozaik ali mozaično delo na stenah in v tlakih, štukatura, tudi posamezna marmorna tabla (plošča): crusta parietum Plin., marmoreae Vitr., Icti., secare marmor in crustas, parietes crustā marmoris operire totos domus suae Plin., tenues crustae et ipsā, quā secantur, laminā graciliores Sen. ph., Numicidae crustae (iz numidijskega [belega ali škrlatnega] marmorja) Sen. ph.
b) ploskoreliefne plošče ali taki reliefi (na posodah), ploski relief, reliefno okrasje, ploskorezba, vložno delo: Paul. (Dig.), omnia (sc. vasa, argentum caelatum) deferuntur … ; quae (Cibyratae fratres) probarant, iis crustae aut emblemata detrahebantur Ci.; met.: capaces Heliadum crustae Iuv. čaše z reliefi iz jantarja; pren.: crusta est (ista felicitas) et quidem tenuis Sen. ph. je le obkladek, pa še ta tenak = je le zunanja, navidezna.

induvium -iī, n drevesna skorja, lubje: Plin.

tēsta -ae, f (po eni razlagi sor. s texere, po drugi iz *tersta: torrēre (prim. terra in torreō))

1. najrazličnejša lončena (glinasta, glinena) posoda (vrč, skleda, lonec, steklenica, urna, svečnik ipd.): Corn., Tib., Plin. idr., quo semel est imbuta recens servabit odorem testa diu H., vinum testa conditum H. v lončenem vrču, testā ardente scintillat oleum V. v lončeni svetilki, mihi fundat avitum testa merum O. steklenica; pogosto steklenica za olje: Mart.; accipiat manes parvula testa meos Pr. pepelnik, fervens testa Sen. ph. posoda za peko kruha (kruhopeko), iuncta testa viae Mart. (po)nočna posoda, „kahla“.

2. črepinja: Pr., Iuv., T. idr., mensae erat pes tertius impar; testa parem fecit O. podložena črepinja jo je izenačila, fulcitur testā mensa Mart. (sc. lapides) rumpuntur in testas Plin. se razdrobijo na kosce; kot prevod gr. ὄστρακον glasovalna črepinja: testarum suffragia (= gr. ὀστρακισμός) N. glasovanje s črepinjami, črepinjska sodba, ostrakizem.

3. opeka, zidak: Ca., Varr., Ci., Aus. idr., testa trita Plin. ali samo testa Vitr. stolčena, zmleta opeka; meton.
a) opekasta pega, pega opekaste barve na obrazu: Plin.
b) pl. testae ploskanje z rokami kakor z opekami, posnemanje opek s ploskanjem: e plebe robustissimae iuventutis undique elegit, qui divisi in factiones plausuum genera condiscerent — bombos et imbrices et testas vocabant Suet.

4. metaf.
a) (školjčna) lupina: Varr., Plin., Cael., genera beluarum nativis testis ad saxa inhaerentium Ci.; meton. lupinar, školjka: non omne mare est generosae fertile testae H.
b) pesn. α) krovna plošča, ledena skorja: lubricaque inmotas testa (po novejših izdajah crusta) premebat aquas O. β) lobanja: Aus., Cael., Prud.
c) kostni kos (del), del kosti: Cels.

liber¹ -brī, m (iz *lŭber-, *lŭbh-ros, indoev. kor. *leu̯bh-, sor. z *leu̯p- lupiti; prim. gr. λέπω lupim, λέπος, λόπος, λοπός skorja, lupina, λεπίς, λοπίς luska, lupina, lat. lupīnum, lepōs, lepor, lepidus, sl. lub(je) = hr. lŭb, sl. lupiti = lit. lupù, lùpti, luõbas lubje, drevesna skorja, lubà deska, let. luõbs lupina, got. laufs = stvnem. loub = nem. Laub listje, stvnem. louba streha iz lubja, louft skorja, lubje, lupina)

1. lub, lik, v pl. = lubje, ličje: Mel., Hier., inde aliquot conligatas libris demittunt in tubulos fictiles Varr., obducuntur libro aut cortice trunci Ci., udoque docent inolescere libro V., l. tenuis, mollis O., liber est interior pars corticis, quae ligno cohaeret, in qua antiqui scribebant, de qua Vergilius: „altā liber aret in ulmo“; unde et liber dicitur, in quo scribimus, quia ante usum chartae (papirja) et membranorum (koženic, pergamentov) e libris arborum volumina (zvitki iz ličja) fiebant Isid. Od tod (ker so starodavniki pisali na ličje)

2. meton.
a) knjiga α) = obseg vseh listov kakega spisa, spis, razprava: mihi quidem ita iucunda huius libri confectio fuit, ut … Ci., dixi in eo libro, quem de rebus rusticis scripsi Ci., volvendi enim sunt libri cum aliorum tum in primis Catonis Ci., scripsisse tres libros ali versibus tres libros de aliqua re Ci., de eo libros fecisse multos Varr., iudicium illud ad libros vocare H. napelj(ev)ati na književnost = govoriti o književnosti, malum librum legere Cat., librum Platonis legere Sen. ph., Platonis liber, qui immortalitatem animae docet Fl., libri minus accurate scripti Macr. rokopisi, libri improbatae lectionis Ulp. (Dig.) prepovedane knjige. β) = del, oddelek, razdelek, odlomek kakega večjega spisa: quae essent, dictum est in libro superiore Ci., quibus rebus editis tres libri perfecti sunt de natura deorum Ci., versus … dicere coepit de libro Ennii annali sexto Q., in quarto libro docere Lact.; včasih z izpuščenim subst. liber: quia legi tuum nuper quartum (sc. librum) de finibus Ci., in tertio (sc. libro) de oratore ita scriptum est Q.
b) occ. α) libri Sibyllini ali pogosto samo libri Sibíline (sibilínske) knjige: adire libros Sibyllinos Ci. ali adire ad libros in adire libros L., inspicere libros L. (od tod inspectio librorum Vop.), libri fatales L.; o raznih drugih knjigah: libri Etruscorum Ci. verske knjige, se, cum legeret libros, recordatum esse vitio sibi tabernaculum captum fuisse Ci. avgurske knjige, liber caerimoniarum T. obrednik, nos autem in libris habemus creari ius esse Ci. ep. v pravnih knjigah. β) govor, pesem, veseloigra (komedija): Q. γ) popis(ek): quas (sc. litteras) ego Syracusis apud Carpinatium in litterarum allatarum libris … inveni Ci. δ) pismo, pisanje: Plin. iun., librum grandem verbis multis conscripsit N. ε) odpis, odredba, odlok: liber principis severus et tamen moderatus Plin. iun. ζ) pismo = pogodba: l. emptionis ali possessionis Vulg. kupno pismo.

macir indecl. (gr. μάκερ) mákir (máker), dišavna rdeča drevesna skorja iz Indije: Plin.

onychinus 3 (gr. ὀνύχινος)

1. podoben barvi človeškega nohta: pruna Col., pira Plin.

2. oniksov
a) = iz poldragega kamena oniksa (onyx): onychinus lapis Vulg., tudi samo onychinus Vulg., Tert. (dragi kamen) oniks.
b) = iz rumenkastega, onyx (oniks, alabaster) imenovanega marmorja: subst. pl. onychina -ōrum, n (sc. vasa) óniksove (alabástrne) posode: Lamp.; (adj. sg.) pren.: flumina gelu concreta tegimine onychino Laevius ap. Gell. marmorasta (tj. ledena) skorja (rek).