Franja

ceraunius 3 (gr. κεραύνιος) h gromu (blisku) spadajoč, gromov, bliskov, od tod

1. rdečkast
a) cer. gemma neki dragulj, neke vrste mačje oko: Plin., Lamp. = subst. ceraunium -iī, n: Cl., M. ali ceraunus -ī, m: Prud., M.
b) cer. vitis: Plin.
c) ceraunia -ae, f rožičevec: Plin.

2. nom. propr.
a) Cerauniī montēs: Mel., Plin., Suet., Fl., pogosteje, zlasti pesn., le subst. Ceraunia -ōrum, n (sc. saxa ali promunturia, Κεραύνικ ὄρη): V., Pr., O., Fl., idr. Keravensko gorovje, pravzaprav Gromovne ali Bliskove višave na epirskem obrežju, tako imenovane zaradi pogostih viharjev in neviht (prim. Acroceraunia pri Acroceraunium).
b) Ceraunius (mōns): Plin., M. ali montēs Ceraunī: Mel., Plin. Keravensko pogorje, severovzhodni del Kavkaza, tudi cel Kavkaz.
c) Ceraunius saltus Keravensko gozdnato pogorje v Libiji: Mel.

mulleolus 3 (demin. k mulleus) rdečkast: calceus Tert.

mulleus 3 (iz *mulnei̯os, *mulnei̯os, indoev. koren *mel- temen, umazan; prim. skr. mála- nesnaga, greh, gr. μέλας črn, μέλπος rdečkast, μύλλος rdeča mrena, od koder lat. mullus, lit. mulvas rdečkast, rumenkast) rdečkast, škrlaten, bagrén: calcei mullei: Ca., Tert. ali calciamenta mullea: Plin. čevlji z visokimi podplati iz rdečega partskega usnja, ki so jih za časa republike nosili le trije najvišji oblastniki: konzul, pretor in kurulski edil; subst. mullei -ōrum, m: Tit. fr.

pūnicāns -antis (*pūnicāre, prim. Pūnicus) rdeč, rdečkast: phalerae Ap., facies punicans prae pudore Ap.

rubelliānus 3 (rubellus) rdečkast: vitis Col. (vrsta trte z rdečkastim lesom).

rubellus 3 (demin. iz ruber) rdečkast: vineae Plin., Veientanum rubellum Mart., Pers. rdeče vino iz Vejev, calvitium M.

rubeō -ēre -uī (ruber)

1. rdečiti se, rdečeti, rdeti, posta(ja)ti rdeč, (p)ordeti, zardečeti, biti rdeč: Lucr. idr., rubent poma O., vento rubet aurea Phoebe (sc. luna) V., Aurora rubebit V., sol rubere solitus L., rubent aviaria bacis V., rubere aquas credunt Cu., rubent ocelli flendo Cat.; occ. od sramu zarde(va)ti, zaripniti, zaripeti, postati zaripel, biti ripeč: Ci., Iuv. idr., ne rubeam pingui donatus munere H.

2. pesn. bleščati se, svetiti se, lesketati se: novis rubent prata coloribus V. — Pogosto adj. pt. pr. rubēns -entis rdeč, rdečkast, rdečljat, rus: Lucr., Tib., Plin. idr., uva V., Tyrio fuco rubentia terga V., Pan minio rubens V., vesper V. večernica, cum vere rubenti (z rdeče bohotečo se (= s pisano) pomladjo) crescit (sc. ciconia) V.; occ. od vina, jeze, sramu rdeč, ripeč, zaripel, zaparjen, vinsko rdeč: T., Mart., Sen. ph., buccae Hier.

rubicundulus 3 (demin. k rubicundus) rdečkast, rdečkljat, malo (rahlo) rdeč, zardel od sramu: tandem illa venit rubicundula, totum oenophorum sitiens Iuv.

rūfēscō -ere (rufus) posta(ja)ti rdeč ali rdečkast, (za)rdeti, (po)rdečeti, rdečiti se: sole rufescere Plin., merula ex nigra rufescit Plin., vetustate rufescere Plin., senectā rufescere Plin., rufescit addito semipede Plin., rufescit deinde simulque durescit e tralucido Plin., vina in vetustate rufescentia Plin., donec rufescat Plin.

rūfulus 3 (demin. k rūfus)

1. rdečkast: macilentis malis, rufulus (sc. homo), aliquantum ventriosus, truculentis oculis, commoda statura, tristi fronte Pl. rdečeglav(ec), rdečelas(ec), radicibus binis ternisve rufulis Plin.

russeus 3 (russus) rdečkast, rdečljat: tunica Petr., fasciola Ap., equus Pall., auriga russei (sc. panni) Plin. kočijaž, dirkač rdeče (rdeče oblečene) stranke, paenulae coloris russei Lamp.

russus 3 (iz *rudh-tos ali *rudh-sos; sor. z ruber; prim. stvnem. ros(a)mo, rost = nem. Rost rja, lit. raũsvas rdeč, rùsvas rdečerjav, rus, gr. ἔρευϑος = lat. rubor) rdeč (kot meso), rdečkast, rdečerjav, rjavkastordeč, rús: illi redemi russum Pl., fauces Enn. fr. ap. Ci., anus russum ad armillum Luc. fr., cristae Varr., vela Lucr., gingiva Cat., Cat. ap. Ap., sum figuli lusus russi persona Batavi Mart., „russus“ enim color et † „ruber“ † nihil a vocabulo „rufi“ dicuntur neque proprietates eius omnes declarant Gell., non enim haec sunt sola vocabula rufum colorem demonstrantia, quae tu modo dixisti, „russus“ et „ruber“, sed alia quoque habemus plura (sc. fulvus, flavus, rubidus, poeniceus, rutilus, luteus, spadix) Gell., color Macr., tunicae, vinum Vop.

Opomba: Obl. rusus najdemo pri Gell. v nekaterih rokopisih.

rutilus 3 (gl. ruber) rdečkast, rumenordeč, rdečerumen, zlatorumen, zlatordeč, žolt (prim. gr. πυῤῥός): caput Pl. rdečelasa, fulgor Ci., aurei rutili et inde etiam mulieres valde rufae rutilae dictae Varr., ignis V., flammae O., cruor O., capilli O., comae T., barba Suet., thorax Val. Fl. kot zlato lesketajoč se, pellis Val. Fl., metallum Lucan., columnae Cl., fontes (sc. Pactoli) Cl. zlato noseči (prinašajoči), canes Fest.; kot priimek Sempronijevega rodu, npr. T. Verginius Rutilus Tit Verginij Rutil (L.), Sp. Nautilus Rutilus Spurij Navtij Rutil (L.), C. Marcius Rutilus Gaj Marcij Rutil (L.), M. Sempronius Rutilus Mark Sempronij Rutil (Rdečelasi) (L.).

sub-ruber -bra -brum (sub in ruber) rdečkast: caro Cels.

sub-rubeus 3 (sub in rubeus) rdečkast: ostri color Non.

sub-rubicundus 3 (sub in rubicundus) rdečkast: ulcus, sanies, color Cels., herba est trixaginis specie et mollitia, cauliculis subrubicundis Plin., vultus Sen. ph. zaripel.

sub-rūfus 3 (sub in rūfus) rdečkast: color, iris Plin., cicatrix alba sive subrufa Vulg.; occ. o človeku rdečelas(ec), rdečeglav(ec): subrufus aliquantum, crispus, cincinnatus Pl.

sub-rutilus 3 (sub in rutilus) nardečèn, rdečkast: color, frutex, arietes Plin., cuiusdam caput varietate capilli subrutilum Suet.

erythraeus 3 (gr. ἐρυϑραῖος) rdečkast: Col., Plin.; poseb. mare Erythraeum Rdeče morje (ὁ Ἐρυϑραῖος πόντος, nav. ἡ Ἐρυϑρὰ ϑάλασσα), pri Plin. Erythrum mare, čisto lat. rubrum mare imenovano; ime najbrž po rdečem pesku, po mitu pa po nekem kralju, imenovanem Erythrās: Mel., Plin. ali Erythrus (Erythros): Cu. Od tod adj. Erythraeus 3
a) eritrski = iz Rdečega morja: alga Mart., lapilli Mart. v Rdečem morju nabrani biseri.
b) pesn. pren. = indijski: litus Tib., orae (= Indija) Stat., dens (slonova kost) Mart., trumphi (boga Bakha) Mart.

pudōri-color -ōris (pudor in color) zardel = rdečkast: item, quod rubentem auroram pudoricolorem appellavit et Memnonem nocticolorem Laevius ap. Gell.