Franja

galbeum (stlat. calbeum) -ī, n in galbeus (stlat. calbeus), -ī, m (najbrž kelt. izpos.)

1. povoj, obveza na roki (prepojena z zdravili): SUET.

2. zapestnica, naročnica
a) kot ženski nakit: galbei linei CA. AP. FEST.
b) kot okras zaslužnih vojakov: P. F.

ligāmentum -ī, n (ligāre) vez, poveza, povoj, obveza: aurium ligamenta Q., vulneribus ligamenta parare T.

ligātūra -ae, f (ligāre)

1. vez, vezilo, trak: Pall., Th. Prisc.; poseb.
a) poveza, povoj, preveza: Aug.
b) ovratni amulet: Aug.; meton. sveženj: Vulg.

2. metaf. telesni obrati in prepleti borcev: Ambr.

limbus -ī, m (iz *lembos; prim. skr. lámbate visi navzdol, pada, drži se, oprijema se (česa), stvnem. limphan, limfan primeren biti, gilimpf primernost, ang. limp šepati)

1.
a) (na obleki) rob, obroba, obrob(ek), obšitek, obšiv(ek): Sidoniam picto chlamydem circumdata limbo V., indutus chlamydem Tyriam, quam limbus obibat aureus O.
b) (na tkanini, blagu) krajec, rob, nav. pl. krajci, rob(ovi), obrobje: ultima pars telae tenui circumdata limbo O., poplitibus suberant picto genualia limbo O.
c) trak, povoj, preveza, poveza, obveza: frontem limbo velata pudicam Cl., imminuerent frontem limbis Arn.
d) pas: picto discingit pectora limbo Stat.

2. metaf. limbus duodecim signorum živalski krog, zodiak: Varr.

mittela -ae, f (demin. k mitra)

1. oglavna (naglavna) poveza, ki so jo nosile gr. žene in pozneje rim. hotnice in rim. mehkužniki: V. (Copa), Ap.

2. povoj, oprt(nica), v katerem se nosi zlomljena ali izpahnjena roka: Cels.

redimīculum -ī, n (redimīre)

1. vez, vezalka, načelek, načelna verižica, povoj, ovratek, ovratna verižica: Ca., Ci., V. idr., et tunicae manicas et habent redimicula mitrae V. podbradne vezi, redimicula aurea solvite collo O. ovratne verižice; pren. vezivo, vezilo, vez: ut esset aliquis laqueus[t] et redimiculum, revorsionem ut ad me faceret denuo Pl.

2. predpasnik: Cassian.

3. pas: Isid.

taenia -ae, f. (tuj. ταινΐα)

1. trak, obveza, poveza, preveza, povoj, povez, starejše obvezilnica: Caecil. ap. Fest., Enn. ap. Fest., taenia vittae V., (sc. Alcibiades) coronis laureis taeniisque donabatur N. lovorjevi venci s trakovi; pesn.: puniceis evincti tempora taenīs V.

2. meton.
a) trakulja: Ca., Plin.
b) kot arhit.t.t. rob okrog stebrov, proga, trak, starejše pasa: epistylii altitudo unius moduli cum taenia et guttis; taenia moduli septima; guttarum longitudo sub taenia contra triglyphos alta Vitr.
c) košček papirja: deprehenditur et lentigo oculis, sed inserta mediis glutinamentis taenia (izdajatelji tu navajajo obl. taenea) fungo papyri bibula Plin. (13, 81).
d) pl. taeniae dolge vrste štrlečih kleči (peči, čeri) v morju: maris, candicantis vadi Plin.; od tod tam bivajoči čokati voleki, starejše bagrenke: taeniense genus purpurarum Plin.

fascia (vulg. fascea) -ae, f (prim. fascis in gr. φασκία = lat. fascis, gr. φασκιόω povezujem s trakom)

1. trak, vez, preveza, obveza, (p)ovoj v različne namene,
a) devinctus erat fasciis Ci. povit z obvezami, v enakem pomenu tudi: Cels., Col., Q., Iuv., Mart., Suet., Dig.
b) ovijače: cum vincirentur pedes fasciis (zoper mraz) Ci.
c) = zona; telesni pas, opasica, životni pas, prsni povoj, trak, s katerim so se povezovale prebujne ženske, neke vrste „steznik“: Ter., Pr. angustum circa fascia pectus erat P.
č) fascia lacti cubicularis Ci. posteljni (pre)pas.
d) puero fasciis opus est Pl. otrok potrebuje plenice.
e) naglavje, vpletek, diadem: Cu., Sen. ph., Suet.
f) pren.: non es nostrae fasciae Petr. ne spadaš k naši zadrugi.

2. metaf.
a) kot arhit. t. t. ozka proga, obrobek (obroba) na stebrih: Vitr.
b) (zemeljski) pas: M.
c) oblačna proga, ozek oblak: Iuv.
č) drevo obdajajoča belina, ličje: Pall.

fasciola (vulg. fasceola) -ae, f (demin. fascia) majhen povoj, povojček, trakec,

1. kot vpletek: Varr.

2. kot obvezilo (obveza): Hier., insignia morbi fasciolae H.

3. kot prsni trak (povoj), prsna preveza (prim. fascia 1. c) Ap.

4. kot golenke (nekake nogavice, ki so jih nosile ženske in zato tudi v žensko preoblečeni Klodij): P. Clodius a purpureis fasciolis est factus popularis Ci. odkar je nosil škrlatne golenke.

5. kot zibelna poveza: Vop.

thōrāx -ācis, acc. -ācem, pesn. -āca, m (tuj. ϑώραξ)

1. prsi, oprsje, starejše grudi, ogródi: Cels., Plin., Ven.

2. meton.
a) oklep, oklop, prsobran (prim. lorīca): Val. Fl., Cl., Iul. Val. idr., linteus L., thoracem adhuc indutus Cu., thoraca simul cum pectore rumpit V., thoraca tulit multiplicis auri Sil., hunc regi rapuit thoraca Brittanno Stat.
b) prsni povoj, (o)prsnik, naprsnik: Iuv., Suet.

orbis -is, abl. orbe (loc. orbī Ci. (Arat.), Varr., Lucr., orbi terrae Ci., orbi terrarum Ci., Lucr., tudi: toto in orbi terrarum), m

1. krog, kolobar, okroglina, oblina: equitare in orbem O., quinque orbīs explent cursu V., in orbem torquere Ci., orbem ducere Sen. ph. ali efficere O. narediti (narisati, začrtati) krog, digitum iusto orbe terit anulus O. prstan ravno prav ustreza prstu, orbis rotae O., Plin. idr. kolesno platišče, brevior munitionis orbis L. ožji obzidni krog, ožje obzidje; occ.: o. lacteus (= gr. γαλαξίας κύκλος) Ci. Rimska cesta, signifer Ci. živalski krog („zverokrog“), zodiak, orbes finientes Ci. obzorje, horizont, o. laneus Pr. volnen povoj; poseb. kot voj. t.t. krog, karé, četverokotnik: orbem facere C., S. ali in orbem consistere C. ali in orbem coire, orbem colligere, volvere L. narediti kolobar, oblikovati krog (kare, četverokotnik), in orbem se tutari L.

2. metaf. krog, kroženje, krožitev, krožni tek, krogotèk (krogoték), krogotòk (krogotók): stellae orbes suos conficiunt Ci., triginta volvendis mensibus orbes explebit V. 30 letnih krožnih tekov, o. annuus V., idem orbis in singulos annos volvitur L. isti krožni tek (pojavov) se redno ponovi vsako leto, imperium per omnes in orbem ibat L. je prehajalo krožno na slehernega, zapovrstjo, anguis rapit orbīs per humum V. se vije po tleh, columbarum crebris pedum orbibus adulatio Plin. s pogostim krožnim gibanjem nog = s pogostim obhajanjem (v krogu); poseb. pogosto orbis terrarum zemljekróg, zemlja, (vesoljni) svet: L., N., Iust., Lucr. idr., impleverunt orbem terrarum nominis sui gloriā Ci., Ceres omnem orbem terrarum peragravit Ci.; tudi samo orbis: alter orbis Vell., Fl. drug zemljekrog, nov svet; poseb. o rim. cesarstvu: o. noster Vell., o. Romanus Aur.; o. orationis ali verborum Ci. veliki stavek, perioda; orbis doctrinae (= gr. ἐγκύκλιος παιδεία) Q. enciklopedija znanosti = delo, ki obsega jedro vseh vej znanosti.

3. meton. okrogla plošča, kolut, kolo: o. mensae O. mizna plošča, genuum O. pogačica, jabolko na kolenih, clipei V. okrogel ščit ali posamezna plošča na ščitu, clipei septemplicis extremi orbes V.; v enakih pomenih tudi samo orbis: Sil., Stat., Petr., Val. Fl., illa (sc. hasta) per orbem aere cavum triplici … transiit V., decimo orbe (sc. telum) moratum O., rota orbis (apoz.) V. vrteče se kolo, dubio Fortuna stans in orbe O. na dvomljivem (varljivem) kolesu sreče; pren.: festive … orbis in hac re publicā est conversus Ci. ep. se je obrnilo kolo politike; preg.: circumagetur orbis L. kolo sreče se bo obrnilo (se obrne).
a) occ. vse, kar je kolutasto, okroglo, npr. α) očesna jamica, tudi oči same, oko samo: inanis luminis orbis O., laevus luminis orbis Val. Fl., ardentīs luminis orbīs ad moenia torsit V., gemino ab orbe (= oculo) O., sanguineas rotare orbes Val. Fl., vacui orbes Stat. (v oslepljenih Ojdipovih očeh). β) sončni ali mesečev krog: solis orbis L., Vell., lunae orbis fulgens Lact., luna implet orbem O.; tudi samo orbis: referet diem et lucidus orbis (sonce) erit V. γ) nebesni obok (svod), nebo: H., sol medium caeli conscenderat orbem V., orbem medium non subibat V., Atlas aetherios orbīs umero sustinet V.; poseb. orbis terrae (za razliko od orbis terrarum, gl. zgoraj pod 2.). δ) zemeljski krog, zemljekróg, zemlja, svet (ki po predstavah starodavnikov plava kot plošča v Okeanu): orbis terrae circuitio Vitr., veram mensuram orbis terrae colligere Vitr. natanko preračunati zemeljski obseg, ager Campanus orbis terrae pulcherrimus Ci., imperium orbis terrae Ci., summum consilium orbis terrae Ci. ε) meton. človeški rod, svet: orbis terrae memoria sempiterna Ci., toti salutifer orbi cresce puer O.; od tod ζ) pesn. = dežela, (po)krajina, ozemlje, vladavina, kraljevstvo idr.: Scythicus O., Eous O. jutrova dežela, Jutrovo, vzhod, Creta, qui meus est orbis O., dii te summoveant orbe suo O.
b) razne druge okrogle stvari, npr. α) okrogla, zlasti marmornata miza: Iuv., Mart. β) z okroglimi koščki pisanega marmorja obložen tlak: Iuv. γ) okrogel diskov kolut, disk: discus, quo ictus ab orbe cadas O. δ) tehtnična skledica, tehtnično torilce: instabilis natat (sc. libra) alterno depressior orbe Tib. ε) zrcalo: addidit et nitidum sacratis crinibus orbem, quo felix facies iudice tuta fuit Mart. ζ) neke vrste pávka, bóbnica (bobníca), tamburín (tympanum): Auct. ap. Suet. η) „kolut“, „krožec“, neka nam neznana okrogla riba: Plin.