Franja

grānum -ī, n

1. zrno, zrnce, v pl. zrnje: turis PL., turea grana O., gr. tritici PL., ECCL., hordea tosti grani O., praženo ječmenovo zrnje, quotve ... grana papaver habet O., salis, piperis granum, grana piperis PLIN., gr. marmoreum VITR., PALL. marmorno zrnje, stolčen (zdrobljen) marmor.

2. pečka, koščica, jedro: fici CI., exemptis granis (fici) PLIN., uvae gr. O., VAL. MAX., septem ... grana (namreč granatnega jabolka) presserat ore (Proserpina) O.

līgnum -ī, n (morda „nabrano dračje“, „nabrana drva“ in sor. z legere)

1. poleno, drvo, pl. (ki je bil v rabi pred sg.) līgna drva, polena (naspr. materia les): lignum caedere Pl., ligna caedentes Vulg. drvarji, ligna in caminum Ca., ab legendo ligna quoque, quod ea caduca legebantur in agro, quibus in focum uterentur Varr., ignem ex lignis viridibus … fieri iussit Ci., ligna et sarmenta circumdare ignemque subicere coeperunt Ci., noctu ligna contulerunt circa casam N., ligna exstruere L. nagrmaditi drva (za grmado), exstruere focum lignis H., ligna super foco large reponere H., aridum l. H., ligna senex minuit concisaque construit arte O. je nacepil drva, ligna virentia Sen. ph., fascis lignorum T., Ap., materia est, quae ad aedificandum necessaria est, lignum, quidquid comburendi causā paratum est Ulp. (Dig.); preg.: in silvam ligna ferre H. = kaj nepotrebnega (odvečnega, nesmiselnega) storiti (delati).

2. les: calcei ex ligno facti P. F. cokle.

3. meton.
a) lesene stvari, npr. α) držaj kopja, kopjišče (naspr. ferrum): Sen. ph., fisso transit praecordia ligno V. β) ročnik (držaj, ročaj) puščice (naspr. spiculum): Cu. γ) lesen možicelj na poteg, (viseča) lutka, marioneta: mobile l. H. δ) pisalna deščica: vana supervacui dicens chirographa ligni Iuv. ε) usodno poleno: fatale l. O. ζ) lesena krava: Pasiphaë ligno decepit taurum O. η) leseni (trojanski) konj: inclusi ligno Achivi V. ϑ) pesn. = drevo: oleaster nautis venerabile lignum V., agro qui statuit meo te triste lignum, te caducum in domini caput H., olim truncus eram ficulnus, inutile lignum H., ligna fructifera Aug. ι) križ: Aug.
b) kar je trdega pri sadju, lupina, luščina, koščica, pečka: aliquarum intus bacae, foris lignum Plin., quarum (bacarum) intus lignum et extra caro Plin.
c) „les“ = hiba v miznih ploščah, če lesne žile niso ne valovite ne progaste: mensae vitia: lignum — ita vocatur materiae surda et indigesta simplicitas Plin.

nuculeus (dvakrat pri Pl.) in (sinkop.) nucleus -ī, m (demin. nux preko nucula)

1.
a) orehovo jedro, pa tudi užitno jedro drugih podobnih plodov: ampliores nucleo, magnitudine … abellani nuclei Plin., n. pinearum, nucum, olivarum, amygdalae Plin., allii Plin. česnov strok, n. pinei Cels., mella dari nucleosque iubet Mart.; preg.: nuculeum amisi, reliqui pigneri putamina Pl. jedro sem izgubil, a obdržal luščino, qui e nuce nuculeum esse (jesti) volt, frangit nucem Pl. = „komur je mar prida, se ne plaši truda“, kdor res želi uspeti, se za to potrudi.
b) pečka: mali Persici Cels., cerasi, acinorum Plin.

2. metaf.
a) jedro = notranjost, notrina kake stvari: gallae, murrae Plin., conchae Plin. = biser.
b) najtrše pri kaki stvari: Vitr., ferri Plin. jeklo, densante se pinguitudinis nucleo Plin. otrdlina, zatrdlina.

os (pravilneje oss, torej z dolžino po stavi, kakor se je tudi izgovarjalo), ossis, pl. ossa -ium, n (z *ost; prim. skr. ásthi = gr. ὀστέον (ὀστ-οῦν) kost)

1. kost, v pl. kosti, okostje, ogrodje, in sicer
a) v živem (človeškem in živalskem) telesu: Ca. ap. Prisc., Pl., O., Lucr., Ap., Cels. idr., quid dicam de ossibus ad omnem corporis actionem aptis? Ci., magna ossa lacertosque exuit V., ossa beluae Plin., lacertarum et serpentium Vitr.
b) kosti sežganih mrtvecev, poseb. v zvezi s cinis: ossa legere V., Sen. ph. zbirati kosti (po sežganem truplu), pa tudi = iztrebljati (zdrobljene) kosti (iz poškodovanega telesa): Sen. ph., Q. idr., ossa condere terrae V., ossa peregrinā condita ripā O., cineri atque ossibus filii solacium reportare Ci.; pren.: reliquias Troiae cineris atque ossa peremptae V.; tudi o govorniku: imitari non ossa (okostje) solum, sed etiam sanguinem Ci.; in o neizrazitem jeziku: ossa nudare Ci. meso strgati s kosti, „kosti kazati“.

2. metaf.
a) notranjost, notrina, osrčje (človeškega telesa): gelidus per dura (ima) cucurrit ossa tremor V. je spreletel „mozeg in kosti“, exarsit iuveni dolor ossibus ingens V. „v srcu“, calor ossa reliquit V. toplota je zapustila „srce“ = odrevenel (otrpnil) je.
b) sredica, srž, stržen dreves, kost, koščica, pečka, peška sadja: arborum Plin., olearum ac palmularum Suet.

3. meton. koščeno pisalce: ceram ossibus scribere (popisati) Isid.

Opomba: Soobl.

1. ossum -ī, n: Gell. ap. Prisc., Acc. ap. Prisc., Pac. ap. Prisc., Ap., Prisc.

2. ossū: Prisc., Plin. fr., gen. pl. ossum: Pac., Prud., Tert.

vīnāceus (vīnāceius) 3 (vīnum) vinski; od tod subst.

1. vīnācea (vīnācia) -ae, f tropina, starejše mehuníca, meheníca: Varr., Col., Plin.

2. vīnāceus -eī, m
a) pečka, peška (vinske jagode): Ca., Varr., Ci., Col., Plin.
b) tropina, starejše mehuníca, meheníca: vinacei uvae Varr. vinske tropine.

3. vīnāceum -eī, n
a) pečka, peška (vinske jagode): Col.
b) tropina, starejše mehuníca, meheníca: Col.
c) vīnācia uvarum vinski vrči: Vulg.