Franja

arātor -ōris, m (arāre)

1. orač: ex oratore arator factus Ci., tauris iuga solvet arator V., diffugit arator omnis et agricola V.; včasih atrib., skoraj kakor adj.: oralen, plužen: cedebat taurus arator equo O., bos arator Suet., Icti.; pren. Arātor ozvezdje Orač: Varr. ap. Serv.

2. occ. ratar, poljedelec, kmet: Lucr., Tib., gaudet arator igni H., fetūs, quos durus arator... nido implumīs detraxit V., concidere infelix validos miratur arator inter opus tauros O.; poseb. pl. arātorēs desetinski zakupniki, naselniki (na državnih posestvih; prim. arationes pri arātiō): Suet., quot aratores fuerunt agri Mutycensis? Ci., aratores iugera sationum suarum profitentur Ci.; redkeje sg.: sperabam, inquit arator, me ad denarios perventurum Ci.

sulcātor -ōris, m (sulcāre)

1. prebrazdovalec, orač, ratár, ratáj: Leontini campi Prud.

2. pesn. metaf. prebrazdovalec = prerezovalec, presekavalec; o plovečih osebah: sulcator navita ponti Sil., sulcator pigri Averni ali undae Stat.; o reki: Bagrada … siccae sulcator harenae Lucan. tekoča skozi … pesek, pretekajoča … pesek; o jastrebu: lateris piger sulcator Cl. raztrgavalec, trgač, razglodavalec.

Obarātor -ōris, m Obarátor = „Oráč“, bog oranja: Fabius Pictor ap. Serv.

Vervactor -ōris, m (vervagere) Verváktor = Orač ledine kot podeželsko božanstvo: Fabius Pictor ap. Serv.