īdōlum (īdōlon) -ī, n (gr. εἴδωλον podoba)
1. telesna senca umrlega, prikazen, privid, pošast: mox apparebat idolum: senex macie et squalore confectus Plin. iun.
2. (pri stoikih) podoba (slika) v duši, misel, predstava (čisto lat. spectrum): Luc. ap. Non., v grški pisavi: atomi, inane, imagines, quae εἴδωλα nominant Ci.
3. mališka podoba, malik: Eccl. (ki imajo v verzih pogosto īdŏlŭm).