Franja

mȳthos -ī, m (gr. μῦϑος) bajka, mit, pravljica: Aus. (z gr. gen. pl. mȳthōn = gr. μύϑων).

Cyclōps -ōpis, acc. -ōpem in -ōpa, m (Κύκλωψ iz κύκλος in ὤψ = Okroglooki) Kiklop, večinoma v pl. Cyclōpēs (pesn. -ōpĕs) -um, acc. -ōpēs in -ōpas, m Kiklopi, prastaro mitično ljudožersko pleme v Grčiji in Italiji. Kiklopi so imeli ogromna telesa in le eno oko v glavi; po Homerju so živeli na Siciliji (na Etni?) in se ukvarjali z živinorejo. Baje so zgradili kiklopske zidove in izumili kovaštvo ter bili Vulkanovi kovaški pomočniki, ki so Jupitru kovali strele, drugim bogovom pa orožje. Pozneje (po Heziodu) so jih imeli za sinove Urana in Gaje (pravzaprav so Kiklopi poosebljena hudourna sila). Sg. Cyclops (= Polyphemus): Cyclops alter multo importunior Ci. (o Veru [Verres]), ut speciosa dehinc miracula promat, … cum Cyclope Charybdin H., nisi per luctus licuit Cyclopis amorem effugere O.; met. Kiklop = pantomima, ki komično prikazuje Polifemovo ljubezen do Galateje: pastorem saltaret uti Cyclopa rogabat H., ut qui … agrestem Cyclopa movetur H. V pl.: Sen. tr., Mel., non enim te puto esse eum, qui Iovi fulmen fabricatos esse Cyclopas in Aetna putes Ci., Cyclopum educta caminis moenia conspicio V., dum graves Cyclopum Volcanus ardens urit officinas H., fabricam ferream invenerunt Cyclopes Plin. — Od tod adj. Cyclōpius 3 (Κυκλώπιος) kiklopski: regna, libido Sil., tela (strele) Cl., Cyclopia saxa
a) skalnato sicilsko obrežje: V., Sil.
b) skalnato mikensko zidovje: Sen. tr. Cyclōpēus 3 (Κυκλώπειος) kiklopski; le subst. Cyclōpēa -ōrum, n pantomimično prikaz(ov)ani mit o Kiklopu Polifemu: Cyclopea ludere Vop.

Opomba: Pesn. je y večinoma dolg po stavi, redko je kratek: tela … manibús fabricáta Cyclópum O.

Chimaera -ae, f (gr. χίμαιρα koza) Himera,

1. mitična, ogenj bruhajoča pošast iz Likije (spredaj lev, zadaj zmaj, v sredini koza), Tifejeva in Ehidnina hči, ki jo je usmrtil Belerofont: Ci., Lucr., H., O. idr.; po V. biva ob vhodu v podzemlje, njeno podobo je imel Turen (Turnus) na čeladi; pren. ime ladje: Sil., agit... Gyas... Chimaeram V. (prim. Aen. V, 223). Od tod adj. Chimaerifera -ae, f (Chimaera in ferre) Himerorodna, rodnica Himere: Chim. Lycia O.

2. vulkanska gora pri Fazelidi v Likiji ali (po Strabonu) vulkanska dolina ob likijskem gorovju Kragu, ki je bila povod za mit o pošasti Himeri: Mel., Plin. Od tod adj. Chimaerēus 3 (Χιμαίρειος) himerski = h gori Himeri spadajoč: liquor Ps.-V. (Culex).

3. gradišče v Haoniji: Plin. (ki piše Chimera).

compitum, starejše competum, -ī, n (competere) stik dveh ali več poti, razpotje, razkrižje, križpot(je), križišče, križempot: Ca., Pr. idr., in competis, ubi viae competunt Varr., in triviis aut in compitis Ci., ad compitum Anagninum L., per vias et compita L., pagos et compita circum V., circum pagos et circum compita H., frigidus a rostris manat per compita rumor H., in ternas compita secta vias O.; met.: unde frequentia Mercuriale inposuere mihi cognomen compita H. ljudje na razpotjih (kjer je živahen promet); pren.: vitae nescius error diducit trepidas ramosa in compita mentes Pers. (namig na mit o Herkulu na razpotju); pren. compitum stomachi Tert. — Soobl. compitus -ī, m: Caecil. et Varr. ap. Non.

Empedoclēs -is (-clī Ap., Gell.), acc. -ea, -ēn, -em, m (ἐμπεδοκλῆς) Empedokles, slavni grški filozof in pesnik iz Agrigenta na Siciliji ok. l. 450, Gorgijev učitelj: Ci., Lucr., H., Q. idr. Mit, da je skočil v vulkan Etno, je najbrž nastal iz napačnega izvajanja njegovega imena: ἐμπεδᾶν = skočiti v kaj. Adj. Empedoclēus 3 (Ἐμπεδόκλειος) Empedoklov: Ci.; subst. pl. Empedoclēa -ōrum, n Empedoklovi nauki: Ci.

Gigās (gigās, gigāns), -antis, m (Γίγας)

1. Gigánt: O., VAL. FL., BOET. (s soobl. gigāns), acc. Giganta: MART., STAT., SIL.; večinoma v pl. Gigantēs -um, m (Γίγαντες): CI., LUCR., H., MEL., SUET.; acc. Gigantas: O., MART., SIL. Gigánti, sinovi Tartarja in Zemlje (Γαῖα), po HOM. divji velikani na bajnem Zahodu; Jupiter jih je pokončal zaradi njihovih hudobij. Aleksandrijska doba je te Gigante pomešala s Titani in tako je nastal mit o boju Gigantov z bogovi (Gigantomachia, Γιγαντομαχία), po kateri so kačjenogi (anguipedes) Giganti olimpske bogove napadli na flegrajski poljani (Phlegra pri kampan(ij)skih Kumah) ali na drugih vulkanskih krajih, vendar jih je Jupiter pobil s strelami (= upor neuravnanih naravnih sil zoper red v naravi!).

2. metaf. velikan, orjak sploh: VULG., ISID. – Od tod

1. adj. Gigantēus 3 (Γιγάντειος)
a) gigantski, Gigantov (gen. pl.): sanguis PS.-V. (Culex), triumphus H., bellum tropaea O., ora litoris PR. (na flegrajski poljani).
b) metaf. velikanski, orjaški: corpus SIL., genus VULG. rod velikanov.

2. subst. Gigantomáchia -ae, f (Γιγαντομαχία) Boj Gigantov, naslov Klavdijanove (Claudius Claudiānus) pesnitve.

in-cubō¹ -āre -uī -itum, redko -āvī -ātum

1. ležati na čem, v čem: Iust., Sen. ph., Sen. tr. idr., i. pulvino, utribus Cu., stramentis H., cortici L.; pesn.: humero levis incubat hasta O., ponto (mari Cu.) nox incubat V., caelum, quod incubat urbi Val. Fl., aër, qui desuper incubat Tert., i. ferro Sen. tr. nasaditi se na meč; z abl.: ut Phegeus aper cupressifero Erymantho incubet O. kako leži (mrtev) na … (zev po gr. zgledu κυπαρισσοφόρῳ Ἐρυμάνϑῳ); z acc.: i. folles Ap.

2. occ.
a) ležati (spati) v svetišču (da pridejo preroške sanje): i. Iovi Pl. v Jupitrovem svetišču, rex oracula Fauni adit … pellibus incubuit stratis somnosque petivit V., i. in fano Pl., Ci., tumulis i. Mel.
b) (o ptičih) valiti: Mel., Suet., nidis i. O., gallinae ovis incubant Col., ova i. Varr., Petr. (pass.: ova incubita Plin.); abs.: incubandi cupiditas Col.

3. metaf.
a) (po starem mitu o zmaju, ki čuva zaklad) na denarju ležati, skrbno varovati (čuvati) ga: Mart., Q., Sen. ph.; glede na ta mit prim.: vulpes … pervenit ad draconis speluncam intimam, custodiebat qui thesauros abditos Ph.; od tod: ille pecuniae spe iam atque animo incubabat Ci., auro defosso, divitiis i. V., publicis thesauris L.
b) (s podobo valjenja): nad čim tičati (ždeti), posvetiti ali vdati se čemu, skrbeti za kaj, potezati, potegovati se za kaj: dolori suo libenter haerere et i. Sen. ph., pro salute patriae i. Val. Max.
c) nezakonito posedati, — v posesti imeti: rei alienae i. pozni Icti.
č) neprestano groziti komu, oblegati: Trebiam … prae se pectore agit spumantique incubat alveo Sil., armento i. Sen. tr., incubans Italiae Fl.; abs.: i. in ipsis urbis faucibus Fl.
d) muditi se, bivati (kje): rure Pl., tabernulam, lucos consitos Ap.
e) (o krajih): ležati ob čem, mejiti s čim: iugum incubans mari Plin.

Osīris, gen. -is, -idis, -idos, acc. -im, -in abl. -ī, m (Ὄσιρις) Ozíris

1. soprog boginje Izide (= rodovitnosti Nila), zaščitnik Egipta. Njegov brat Tifon (= sončna vročina) ga je usmrtil in razkosal; Izida je zbirala kose njegovega trupla, da bi jih pokopala, njegov sin Hor(us) pa je usmrtil Tifona (mit o letu): H., O., T., Tib., Iuv., Lucan., Plin. idr.

2. vojščak, ki ga je umoril Timbraj: V.

trāmes -itis, m (trans + *mi-t : meāre)

1. prečna pot, stranska pot, bližnjica (starejše prečica), steza, pot, pešpot: Pl. ap. Varr., Pr., Plin., Suet., Iust. idr., transversi tramites L., Apennini tramites Ci., trames angustus Plin. iun., per tramites occulte profugere S., convexo in tramite (gozdna soteska, gozdna deber, gozdna sodraga) silvae V.

2. metaf.
a) pesn. steza, pot, prehod, tek, let ipd.: Stat., Sen. ph. idr., carpitur acclivis trames O., (sc. Iris) cito decurrit tramite V., palantes error certo de tramite pellit H., assiduo tramite Pr., si forte meo tramite quaeris avem Pr., si potus cibusve in alienum deerraverit tramitem Plin., flexuosi tramites (sc. aurium) Arn. prehodi.
b) stranska panoga, stransko pokolenje, stranska veja kakega rodu: generis ipsius tramites Gell.
c) pren. pot, način, metoda: viam monstravit, tramite parvo quā possemus ad id recto contendere cursu Lucr., a tramite veritatis exorbitare Aug., ab aequitatis recto tramite deviare Amm., ut angustissimus trames ad immortalitatis praemium sublime perduceret Lact.