Franja

baptisma -ātis, n (gr. βάπτισμα)

1. potapljanje, umivanje: Prud.

2. (krščanski) krst: Eccl. in pozni Icti.

baptismus -ī, m (gr. βαπτισμός) (krščanski) krst: Eccl. — Soobl. baptismum -ī, n: Eccl.

fōns, fontis, m (prim. gr. θίς, θῖνες; menda izhajata iz istega korena tudi rečni imeni Don in Donava)

1. studenec, vrelec, vir, izvir(ek): Lucr., Hirt., Cu., Col., Plin. iun. idr. fons est, unde funditur e terra aqua viva Varr., fons aquae dulcis, cui nomen Arethusa est Ci., f. Stigius V., Bandusiae H., Medusaeus (= Hippocrene) O., Timavi O., calidi frigidique fontes L., O.; pesn. pl. za sg.: pro fontibus ille lacuque interiit O., quisquis in hos fontes vir venerit, exeat inde semivir O.

2. meton.
a) pesn. studenčnica, studenčna voda: restinguere fontibus ignes V., manibus dant ordine fontīs V., subducere fontes Lucan., fontis honores Val. Fl.
b) krst: Ambr.

3. metaf. vir, izvir, izvor, vzrok, začetek, začetnik: Col., Petr., Q., Iuv., Amm., f. maledicti, totius sceleris philosophiae, amicitiae Ci., fons et caput miseriarum Ci., philosophorum greges iam ab illo fonte et capite Socrate Ci., ex eodem fonte fluere Ci., illa ex quo fonte hauriam, sentio Ci., hic fontem perennem gloriae suae perdidit Ci., f. curarum, luminis Lucr., fontes ut adire remotos atque haurire queam vitae praecepta beatae H., f. iuris L., a fonte repetere L., cuius (ingenii) et ante fons infecundus … fuit O., f. veritatis Ph., mali Sil., fons regni Macedonia Iust.

4. pooseb. Fōns, Fontis, m Fóns (Fónt), studenčni bog, Janov sin: Fontis delubrum Ci., Fontis ara (na Janikulu) Ci. Soobl. Fontus -ī, m: Arn. — Od tod adj. Fontinālis -e, Fonsov (Fontov), fontinski, Fonsu (Fontu = studenčnemu bogu) posvečen: porta (ob južnem obronku Kvirinala proti Marsovemu polju) L.; subst. Fontinālia: P. F. ali Fontānālia: Varr. -ium, n fontanalije, fontinalije, Fonsov (Fontov) praznik, ob katerem so z venci krasili vodnjake.

intīnctiō -ōnis, f (intingere) pomakanje, namakanje: buccellae Hier., ferri in aquam Isid.; occ. krst: Eccl.

lavātiō -ōnis, f (lavāre)

1. umivanje, kopanje, kopel: Pl., Ci. ap. Col., Fr., Aug., Vulg., P. F., l. pedum Varr., calida, frigida Cels., l. calidae aquae Plin.

2. meton.
a) voda za kopanje: ut lavatio parata sit Ci. ep.; occ. krst: sacrā et divinā lavatione loti Cypr.
b) posodje za kopanje, kopalna priprava: Ci. ep., Ulp. (Dig.), argentea Ph.
c) kopel = kopalnica: calda Vitr., lavationem non praestare Dig.

perfūsiō -ōnis, f (perfundere) polivanje, namakanje: Cels., Plin.; occ. krst: Lact.

tinctiō -ōnis, f (tingere) = baptismus krst: Eccl.

lavācrum -ī, n (lavāre) kopel =

1. kopališče (tudi za živino), kopalnica: lavacri lacūs Aus. kopališčne kopanje, lavacra nitida Gell., lavacra condere, constituere Aur., ascendere de lavacro Vulg. (o živalih).

2. voda za kopanje: ex arbitrio lavacrum petere, lavacro fatigationem sui diluit, nec lavacro nec ullā denique refectione recreata Ap., l. calidum Aus., lavacra ignea (vroče) Cael., l. marina Min. morske kopeli, avidus splendere lavacris Cl.; occ. = krst: l. immortale Aus., salutare, vitale Cypr., mysticum Prud., aquae Vulg. krst z vodo; metaf. očiščenje, poravnava, sprava: Aug.

Opomba: Ven. meri lăvăcrum.

castificus 3 (castus in facere)

1. čisteč, očiščevalen: lavacrum Paul. Nol. = krst.

2. čist, neomadeževan: mens Sen. tr.

pūrgāmen -inis, n pesn. = purgamentum (pūrgāre)

1. nesnaga, umazanija, smeti, smetje, izmeček, izvržek, neskluta: Vestae O. iz Vestinega svetišča spravljene smeti (ki so jih vsako leto 14. junija pometali v Tibero).

2. sredstvo (način) za očiščevanje, očišč(ev)alo, spravno sredstvo, čistilo, spravilo, spravina: purgamina caedis, mali, mentis O., purgamen aquae Prud. krst.

3. čistost, čistoča, čistota, snažnost, svetlost: Prud.

sarcophagus 3 (tuj. σαρκοφάγος) mesojeden, meso najedajoč: lapis PLIN. nekakšen apnenec, ki so ga uporabljali za oblaganje krst, v katerih je mrtvo truplo v kakih 40 dneh razjedel in upepelil; najboljšo vrsto tega apnenca so lomili v troadskem Asosu, zato imenovan tudi lapis Assius. – Subst. sarcophagus -ī, m krsta, truga, rakev, rakva, sarkofag: IUV., PAUL., DIG., AUG., PRUD. – Soobl. sarcofagum -ī, n: IT.