Franja

compitum, starejše competum, -ī, n (competere) stik dveh ali več poti, razpotje, razkrižje, križpot(je), križišče, križempot: Ca., Pr. idr., in competis, ubi viae competunt Varr., in triviis aut in compitis Ci., ad compitum Anagninum L., per vias et compita L., pagos et compita circum V., circum pagos et circum compita H., frigidus a rostris manat per compita rumor H., in ternas compita secta vias O.; met.: unde frequentia Mercuriale inposuere mihi cognomen compita H. ljudje na razpotjih (kjer je živahen promet); pren.: vitae nescius error diducit trepidas ramosa in compita mentes Pers. (namig na mit o Herkulu na razpotju); pren. compitum stomachi Tert. — Soobl. compitus -ī, m: Caecil. et Varr. ap. Non.

quadri-fīnium -iī, n (quattuor in fīnis) kraj, kjer se stikajo štiri meje, stičišče štirih meja, (raz)križišče, razkrížje, razpotje, križpot(je): Isid.

quadri-vium (quadru-vium) -iī, n (quattuor in via)

1. kraj, kjer se križajo štiri poti, križpot(je), (raz)križišče, razkrížje, razpot(je): in quadriviis et angiportis Cat., medio quadrivio Iuv.

2. metaf. kvadrívij, skupina štirih (matematičnih) svobodnih umetnosti, štiripotje glasbe, aritmetike, geometrije in astronomije: Boet. (nasprotje je trivium trívij = gramatika, dialektika in retorika).

tri-fidus 3 (ter in findere) trikrat razcepljen, na troje razcepljen, trizob (trozob), triosten (troosten), trojen: flamma (bliskov) O., hasta Val. Fl. (Neptunov) trizob, via Sen. tr. tripotje, križpot(je), križišče treh poti (gr. τρίοδος) = subst. trifida -ae, f: Stat.