Franja

discus -ī, m (gr. δίσκος)

1. kamnita ali kovinska okrogla plošča, disk = v sredini debelejši, večinoma prevrtan kolut, ki se je zalučal v kako smer: Pl., Pr., Stat., seu te discus agit, pete cedentem aëra disco H., certamen disci O.; preg.: qui discum audire quam philosophum malunt Ci. ki rajši slišijo vršeči disk kakor govorečega filozofa = ki se rajši igrajo kakor ukvarjajo s čim resnejšim.

2. pren.
a) servirni krožnik, pladenj: Ap., Lamp., Prud.
b) kolut ali medenica za dajanje znamenj: discus crepuit Fr.
c) na okrogli plošči stoječa sončna ura: Vitr.

orbiculus -ī, m (demin. k orbis)

1. kolut(ec), ploščica: radix concisa in orbiculos Plin., oculorum orbiculi mobiles Arn.

2. occ.
a) valjček, valjec, valjek, krožec, kolesce v škripcu: Ca., Varr., Col.
b) valjček (valjec, valjek) pri dvigalu: Vitr.
c) pésto, glavína: multae orbiculorum circuitiones Vitr.

orbis -is, abl. orbe (loc. orbī Ci. (Arat.), Varr., Lucr., orbi terrae Ci., orbi terrarum Ci., Lucr., tudi: toto in orbi terrarum), m

1. krog, kolobar, okroglina, oblina: equitare in orbem O., quinque orbīs explent cursu V., in orbem torquere Ci., orbem ducere Sen. ph. ali efficere O. narediti (narisati, začrtati) krog, digitum iusto orbe terit anulus O. prstan ravno prav ustreza prstu, orbis rotae O., Plin. idr. kolesno platišče, brevior munitionis orbis L. ožji obzidni krog, ožje obzidje; occ.: o. lacteus (= gr. γαλαξίας κύκλος) Ci. Rimska cesta, signifer Ci. živalski krog („zverokrog“), zodiak, orbes finientes Ci. obzorje, horizont, o. laneus Pr. volnen povoj; poseb. kot voj. t.t. krog, karé, četverokotnik: orbem facere C., S. ali in orbem consistere C. ali in orbem coire, orbem colligere, volvere L. narediti kolobar, oblikovati krog (kare, četverokotnik), in orbem se tutari L.

2. metaf. krog, kroženje, krožitev, krožni tek, krogotèk (krogoték), krogotòk (krogotók): stellae orbes suos conficiunt Ci., triginta volvendis mensibus orbes explebit V. 30 letnih krožnih tekov, o. annuus V., idem orbis in singulos annos volvitur L. isti krožni tek (pojavov) se redno ponovi vsako leto, imperium per omnes in orbem ibat L. je prehajalo krožno na slehernega, zapovrstjo, anguis rapit orbīs per humum V. se vije po tleh, columbarum crebris pedum orbibus adulatio Plin. s pogostim krožnim gibanjem nog = s pogostim obhajanjem (v krogu); poseb. pogosto orbis terrarum zemljekróg, zemlja, (vesoljni) svet: L., N., Iust., Lucr. idr., impleverunt orbem terrarum nominis sui gloriā Ci., Ceres omnem orbem terrarum peragravit Ci.; tudi samo orbis: alter orbis Vell., Fl. drug zemljekrog, nov svet; poseb. o rim. cesarstvu: o. noster Vell., o. Romanus Aur.; o. orationis ali verborum Ci. veliki stavek, perioda; orbis doctrinae (= gr. ἐγκύκλιος παιδεία) Q. enciklopedija znanosti = delo, ki obsega jedro vseh vej znanosti.

3. meton. okrogla plošča, kolut, kolo: o. mensae O. mizna plošča, genuum O. pogačica, jabolko na kolenih, clipei V. okrogel ščit ali posamezna plošča na ščitu, clipei septemplicis extremi orbes V.; v enakih pomenih tudi samo orbis: Sil., Stat., Petr., Val. Fl., illa (sc. hasta) per orbem aere cavum triplici … transiit V., decimo orbe (sc. telum) moratum O., rota orbis (apoz.) V. vrteče se kolo, dubio Fortuna stans in orbe O. na dvomljivem (varljivem) kolesu sreče; pren.: festive … orbis in hac re publicā est conversus Ci. ep. se je obrnilo kolo politike; preg.: circumagetur orbis L. kolo sreče se bo obrnilo (se obrne).
a) occ. vse, kar je kolutasto, okroglo, npr. α) očesna jamica, tudi oči same, oko samo: inanis luminis orbis O., laevus luminis orbis Val. Fl., ardentīs luminis orbīs ad moenia torsit V., gemino ab orbe (= oculo) O., sanguineas rotare orbes Val. Fl., vacui orbes Stat. (v oslepljenih Ojdipovih očeh). β) sončni ali mesečev krog: solis orbis L., Vell., lunae orbis fulgens Lact., luna implet orbem O.; tudi samo orbis: referet diem et lucidus orbis (sonce) erit V. γ) nebesni obok (svod), nebo: H., sol medium caeli conscenderat orbem V., orbem medium non subibat V., Atlas aetherios orbīs umero sustinet V.; poseb. orbis terrae (za razliko od orbis terrarum, gl. zgoraj pod 2.). δ) zemeljski krog, zemljekróg, zemlja, svet (ki po predstavah starodavnikov plava kot plošča v Okeanu): orbis terrae circuitio Vitr., veram mensuram orbis terrae colligere Vitr. natanko preračunati zemeljski obseg, ager Campanus orbis terrae pulcherrimus Ci., imperium orbis terrae Ci., summum consilium orbis terrae Ci. ε) meton. človeški rod, svet: orbis terrae memoria sempiterna Ci., toti salutifer orbi cresce puer O.; od tod ζ) pesn. = dežela, (po)krajina, ozemlje, vladavina, kraljevstvo idr.: Scythicus O., Eous O. jutrova dežela, Jutrovo, vzhod, Creta, qui meus est orbis O., dii te summoveant orbe suo O.
b) razne druge okrogle stvari, npr. α) okrogla, zlasti marmornata miza: Iuv., Mart. β) z okroglimi koščki pisanega marmorja obložen tlak: Iuv. γ) okrogel diskov kolut, disk: discus, quo ictus ab orbe cadas O. δ) tehtnična skledica, tehtnično torilce: instabilis natat (sc. libra) alterno depressior orbe Tib. ε) zrcalo: addidit et nitidum sacratis crinibus orbem, quo felix facies iudice tuta fuit Mart. ζ) neke vrste pávka, bóbnica (bobníca), tamburín (tympanum): Auct. ap. Suet. η) „kolut“, „krožec“, neka nam neznana okrogla riba: Plin.

phalanga (palanga) -ae, f (izpos. φαλάγγη, φάλαγξ)

1. nosilni drog: Vitr., Plin.

2. valj, kolut: Varr. ap. Non., hoc opus phalangis subiectis admovent C.

amussium -iī, n (amussis) vodoravno položen kolut, ki služi za nekako vetrovnico ali kompas: Vitr.

dēmergō -ere -mersī -mersum

1. potopiti (potapljati), pogrezniti (pogrezati), v pass. tudi potopiti (potapljati) se, pogrezniti (pogrezati) se: caput Ci. poet., candens ferrum … in gelidum … imbrem Lucr., in aquam Plin., d. equos innatantes Plin.; na vprašanje kam? pesn. in poklas. tudi z dat.: d. ponto puppim O., udo (sc. solo) ungulas Col., pullos mari, repugnantes cloacis Suet.; pesn.: (sol) sex ubi sustulerit, totidem demerserit orbes O. ko je šestkrat svoj kolut … potopilo, Titan … igniferi tantum demerserat orbis, quantum … Lucan.; intr. demergere (o soncu) = zaiti, zahajati: demergit sol et nascitur Min.; večinoma v pass. s pass. ali med. pomenom: C. Marius in palude demersus Ci., Marium senile corpus paludibus occultasse demersum Ci., quae demersa liquorem obeunt Lucr., delphinumque modo demersis aequora rostris ima petunt V., alia in caenum demersa eruebantur Cu., quibus (venenis) mox a Claudio demersis infecta maria traduntur Suet., lapsu equi in profundum demergi Aur., cum lapides in Tiberim essent demersi naufragio Dig.; pren.: Siculo demergere foedera ponte Sil., in profundo veritatem esse demersam Ci., veritatem demersam esse in aliquo quodam puteo ali in profundo quodam puteo Lact.; occ.
a) (ladje) potopiti (potapljati), pogrezniti (pogrezati): eum … foeda tempestas adorta prope cum omni classe demersit L., d. navigia Plin., demersā nave ali demerso navigio perire Auct. b. Alx., parte Liburnicarum demersā Suet.; poseb. v boju: triremen hostium perforare et d. L., omnes fere naves aut d. aut capere Cu., centum et quattuor naves hostium d. Eutr.
b) dol potisniti, dol poriniti: dapes avidam in alvum O. hlastno pogoltniti, labores plebis in fossas cloacasque exhauriendas demersae L. potisnjenega (vtaknjenega) v jame … , d. colla humeris Stat. skriti, per iugulum sinistrum capulo tenus gladium totum alicui Ap.
c) agr. vsaditi (vsajati): stirpem Col., ramum terrae (v zemljo), surculos Pall.

2. pren. pogrezniti (pogrezati) = dol potisniti, potlačiti, poniž(ev)ati; v pass. pogrezniti (pogrezati) se, propasti (propadati): fortuna … , quem paulo ante extulerat, demergere est adorta N., animus caelestis … quasi demersus in terram Ci., patriam demersam extuli Ci., totam plebem aere alieno demersam esse L. da je zakopano v dolgove, concĭdit auguris Argivi domus, ob lucrum demersa exitio H. se je pogreznila v pogubo, in mortem paene demersus Ps.-Q. se je skoraj pogreznil v žrelo smrti, d. alicuius filiam in perpetuam virginitatem Iust. obsoditi na večno devištvo.