Franja

ergastērium -iī, n (gr. ἐργαστήριον) delavnica: Suet. fr., pozni Icti.

ergastulum -ī, n (prim. gr. ἐργαστήριον delavnica, ἐργάζεσϑαι delati)

1. delavnica za sužnje, kaznilnica, poseb. za sužnje: Suet., Iust., ille ex compedibus atque ergastulo Gracchus Ci., homines ex ergastulis empti Ci., aliquem in ergastulum dare ali ducere L. koga zapreti, ergastula solvere (odpreti) C., ergastula refringere Fl., ergastuli mancipia Col. ergastuli detrimenta Cu.

2. met. pl. = kaznjenci: Plin., Iuv., ergastula armare Fl.

fabrica -ae, f (faber)

I.

1. (sc. ars) umetnost, rokodelstvo, ki ga opravlja kak faber, poseb. gradbeništvo, stavbarstvo: fabrica aeraria, ferrea Pl., pictura et fabrica ceteraeque artes Ci., ars fabrica Paul. (Dig.) tesarstvo.

2. pren. (kakor τέχνη) umetni obrat, kovarstvo: Amm., fabricam apparare Pl., fingere aliquam fabricam Ter.

— II. izvrševanje kake umetnosti, ukvarjanje z njo

1. splošno: fabrica aerariae artis Iust.; poseb. praktično izvrševanje stavbarstva, praksa (naspr. teoretično stavbarstvo, teorija): Vitr. (1, 1).

2. meton. način obdelovanja = umetno obdelovanje, umetelnost, spretnost: fabrica aeris et ferri Ci., materia quid iuvaret, nisi consectionis eius fabricam haberemus Ci. ko bi je ne znali obdelovati, fanum sollerti fabricā structum Ap.

3. pren.
a) umetna tvorba, umetni sestav (ustroj): Lact., fabrica membrorum Ci.
b) stvar = človek: Prud.

— III. delavnica: P. Veg., exadversum est fabrica Ter., qui (Volcanus) Lemni fabricae fertur praefuisse Ci.

officīna -ae, f (iz *opi-ficīna; prim. opifex)

1. delavnica, izdelovalnica, tovarna; s subjektnim gen.: Cyclopum H., textorum, fabrorum Sen. ph.; z objektnim gen.: L., Plin., Suet., Hier. idr., armorum N., C., Ci.; occ. o. cohortālis, pa tudi samo officina kokošji dvor, kokošnjak, kjer kokoši ležejo jajca in valijo: Col.; pren. delavnica, „vzrejališče“, dom, vir, središče ipd.: Pl., pulmo spirandi officina Plin., Isocratis domus quasi ludus quidam et officina dicendi Ci., philosophi … quasi officinas instruxerunt sapientiae Ci., o. nequitiae, eloquentiae, rhetoris Ci., corruptelarum L., falsi testes, falsa signa testimoniaque et indicia ex eādem officinā exibant L.

2. izdelovanje, izdelava, tvorba, oblikovanje: in magnis corporibus … facilis officina sequaci materiā fuit Plin.

opi-ficīna -ae, f (opifex)

1. = officina delavnica: Plin.

2. delo: Iul. Val.

taberna -ae, f (najbrž nam. *traberna iz trabs; prim. osk. trííbúm = domum, aedificium, tríbud = aedificio, tríbarakkiuf (n. sg. f.) = aedificium, trííbarak[avúm] = aedificāre, umbr. tremnu = tabernāculo)

1. lesena koča, koliba, baraka, lesenjača, deščenica, bajta, kajža: mors aequo pulsat pede pauperum tabernas regumque turres (palače bogatinov) H., tabernae obscurae humili sermone H.

2. poslovalnica, delavnica, prodajaln(ic)a, trgovina, lokal, starejše opravilnica: Sen. ph., Hier., Serv. idr., per tabernas coeptus ignis T., taberna libraria Ci. ali samo taberna H., Mart. knjigarna, knjigarnica, unguentaria Varr., sutrina T. čevljarna, čevljarska delavnica, čevljarnica, lanionis L. mesnica, argentaria L. menjalnica, cauponia Icti. točilnica.

3. krčma, gostiln(ic)a, gostišče, tabêrna: deversoria Pl., in tabernam devertere Val. Max., lenonem quendam Lentuli concursare circum tabernas Ci., Durrachium Hadriae taberna (beznica) Cat.

4. polkrožna arkada, starejše obločnik = gledalnica v cirkusu, namenjena gledalcem za večje udobje (pri Plutarhu: ϑεωρητήριον): in circo totas tabernas compararunt Ci. — Kot nom. propr. Tres Tabernae Ci., Vulg. Tri taberne, kraj ob Apijevi cesti pri Ulubrah.

artificīna -ae, f (ars in facere) umetniška delavnica: Isid.

calceāria -ae, f sc. taberna (calceus) čevljarnica, čevljarska delavnica: Varr.

fabricula -ae, f (demin. fabrica) majhna delavnica: Cass.

figulīnus (skrč. figlīnus) 3 (figulus) lončarjev, lončarski: Vitr., Cael. creta Varr., Plin.; subst.

1. fig(u)līna -ae, f
a) (sc. ars.) lončarstvo: Vitr., Plin., Lact.
b) (sc. officina) lončarska delavnica, lončarnica: Plin.
c) (sc. fodīna) nahajališče gline, glinišče: figlinas exercere Varr.

2. figlīnum -ī, n (sc. vas) lončena posoda, prsténa posoda: Plin.

fullōnicus 3 (fullō) valjavski, valjavčev: pila f. Ca. valjavsko korito. Subst. fullōnica -ae, f
a) (sc. ars) valjavstvo, valjavsko rokodelstvo: Pl. (?), Vitr., Lact.
b) (sc. officina) valjavnica, valjavčeva delavnica: Lab. fr., Ulp. (Dig.); enako tudi fullōnica -ōrum, n: Ulp. (Dig.).

fullōnius 3 (fullō) = fullōnicus: ars Plin., Non., creta, spina, urina Plin., saltus Sen. ph. skakanje pri valjanju; šalj.: cras mihi potandus fructus est fullonius Pl. jutri se moram (gospodarju) dati z nogami teptati (= našeškati). Subst.

1. fullōnia -ae, f valjavstvo, valjavsko rokodelstvo: didicisse fulloniam (po drugih fullonicam) Pl.

2. fullōnium -iī, n. valjavnica, valjavčeva delavnica: Amm.

pergula -ae, f (iz pergere kakor tegula iz tegere) prizidek, lopa, napušč, baraka kot

1.
a) prodajalna, trgovina, štacuna: Ulp. (Dig.).
b) umetniška delavnica, ateljé: pictorum Luc. ap. Lact., Plin., Ulp.
c) menjalnica: Plin.

2. učilnica, šola: in pergulā docere Suet. (o retorju), pergulae magistrales Vop.; meton.: omnis p. Iuv. cela, vsa šola = vsi učenci.

3. koča, baraka (bivališče revežev, naspr. aedes -ium = palača): Petr., Aus.

4. javna hiša, bordél, kurbišče, kupleráj: Pl., Pr.

5. zvezdoslovno opazovališče, zvezdna opazovalnica, zvezdarna, observatórij (na ravni strehi): Suet.

6. podstrešna soba, podstrešnica, mansárda kake najemne hiše (insula): Tert.

7. brajda, brajdišče, plánta, sèp: Col., pergulae umbrosae Plin.

sūtrīnus 3 (sūtor) čevljarskega krpača zadevajoč, čevljarski: ars Varr., Plin. čevljarstvo, artem sutrinam facere Vitr. čevljariti, biti čevljar, sutrina taberna T. čevljarnica. — Od tod subst.

1. sūtrīna -ae, f
a) (sc. ars) čevljarstvo: sutrinam docere Lact., sutrinas facere inscius Varr. ap. Non. čevljariti.
b) (sc. officina ali taberna) čevljarnica, čevljarska delavnica: Varr., Plin., Ap., Tert.

2. sutrīnum -ī, n (sc. artificium) čevljarstvo: Sen. ph.

technyphion -ī, n (demin. τέχνη) majhna delavnica, majhen atelje (studio): si quando quid secreto aut sine interpellatione agere proposuisset, erat illi locus in edito singularis, quem Syracusas et technyphion vocabat Suet.

chīrographum -ī, n (gr. χειρόγραφον)

1. rokopis, lastnoročno pisanje: Sen. ph., quo me teste convincas? an chirographo? Ci., chirographum imitari Ci., chirographis fidem habere, credere Ci.

2. met.
a) lastnoročno pismo, spis: cuius domi est falsorum chirographorum officina Ci. delavnica rokopisnih spak.
b) zapis, obveznica, zadolžnica, menica: Sen. ph. idr., chirographis venalibus pecunia congesta est Ci., domesticā cautione et chirographo se obligare Icti. V gr. obl. chīrographon: Sid.

Lēmnus (pesn. Lēmnos) -ī, f (Λῆμνος) Lémnos (zdaj Limno ali Stalimene iz εἰς τὰν (= τὴν) Λῆμνον), vulkanski otok v Egejskem morju, posvečen Vulkanu in po bajki njegovo glavno bivališče; na njem je bival tudi izpostavljeni bolni Filoktet: Ter., Ci., N. idr., Vulcania Lemnos O. Od tod adj.

1. Lēmniacus 3 lémnoški (lémnijski): antra Stat. Vulkanova delavnica na Lemnosu, catenae Mart., Stat. verige, ki jih je Vulkan skoval na Lemnosu, da bi ujel Marsa in Venero.

2. Lēmnias -adis, f (Λημνιάς) lémnoška (lémnijska), kot subst. Lemnošánka (Lémnijka): Lemniadesque viros … vincere norunt O.; gr. dat. pl.: Lemniasi(n) gladios in mea fata dabo O.

3. Lēmniensis -e lémnoški (lémnijski), z Lémnosa: sua cognata Lemniensis Pl.

4. Lēmnius 3 (Λήμνιος) lémnoški (lémnijski): Varr., Plin., furtum Ci. (ker je Prometej na Lemnosu ukradel ogenj Vulkanu), pater Lemnius V. ali (subst.) samo Lemnius Lemnošan (Lemnijec) (= Vulcanus) O., turba O. o Lemnošankah, ki so v eni noči pomorile vse može; subst. Lēmniī -ōrum, m Lemnošáni (Lémnijci) preb. Lemnosa: N.