fāgus -ī, f (indoev. kor. *bhāgo- bukev; prim. gr. φηγός, dor. φᾱγός, strvnem. buohha, nem. Buche; izpos. iz ger. v slovanskih jezikih, prim. sl. bukev (po nekaterih domnevah se etimološko navezuje na to besedo tudi sl. bukve (= knjiga))
1. bukev: Stat., Ci., materia cuiusque generis … praeter fagum atque abietem C., patulae recubans sub tegmine fagi V., alta f. V., altae fagi Cat., non aesculus nec tiliae nec fagi O. fagi glans Plin. žir.
2. meton. bukov les, bukovina: fabricataque fago pocula V. — Soobl. fāgus -us, f: Ps.-V. (Culex).