Franja

novācula -ae, f (iz indoev. *qsneu̯a-, indoev. kor. *qs-eu-, *qs-neu- praskati, strgati, brusiti; prim. skr. kṣṇāuti drgne, brusi, kṣṇṓtram brus, gr. ξέω, ξύω, ξαίνω strgam, drgnem, gladim)

1. oster nož, britev, strižno rezilo: Aur. idr., dixit se cogitasse cotem novaculā posse praecidi Ci., novaculā cotem discindere Ci., L., mercennarius meus, ut ex novacula comperistis, tonsor est Petr., nihil melius est, quam novaculā cotidie radere Cels., cursu volucri pendens in novacula calvus Ph., summam cutem (sc. raporum) novaculā decerpere Col., cum (sc. tonsor) strictā novaculā supra est Mart., secare novaculā fauces Suet., novacula praeacuta, novaculam arripere Ap., n. secare Fl., n. disicere Lact.; occ. (morilčevo) bodalo: stringitur in densā nec caeca novacula turbā Mart.

2. metaf. novákula, „britev“, nam neznana riba: novaculā pisce qui attacti sunt, ferrum olent Plin. — Soobl. novāclum -ī, n (sinkop. iz novāculum): Lamp.

cultellus -ī, m (demin. culter)

1. nožič, nožiček, nožek: Varr., Vell., Col., Plin., Iuv., Suet., cultello proprios purgantem leniter ungues H., c. tonsorius Val. Max. ali tonsoris Icti. britev, škarje za brado

2. cultelli lignei leseni klini, leseni količki: Vitr.

tōnsor -ōris, m (iz *tond-tor: tondēre)

1. brivec, bradostrižec, strižec, ki je tudi strigel lase in obrezoval nohte, torej tudi frizer: Varr., Ci., Plin., Mart. idr., curatus inaequali tonsore capillos H. s stopničasto pristriženimi lasmi, „oškrnevzan“, ad tonsorem ire Pl., tonsor ungues dempserat Pl., tonsori operam dure Suet. dati se (o)striči, omnibus et lippis notum et tonsoribus (= vsemu svetu) H. (brivce so imeli že v starem veku za blebetavce in prenašalce novic ter govoric (novičarje)).

2. strižec nasploh: ovium suarum Vulg.

3. metaf. obrezovalec, klestitelj, klestilec dreves: Arn. — Od tod adj. tonsōrius 3 strižčev, brivčev: Mart., culter Ci., Petr. ali cultellus Val. Max. škarje, britev, ferramenta Pall.