Franja

epomphalion -iī, n (gr. ἐπομφάλιον) neki želodčni obliž: Fulg.

ergō (iz ē regō [prim. regiō] ali ē rogō = „iz smeri“; najbrž nova tvorba, podobna ultrō: ultrā, je obl. ergā)

I. praep. z gen. (ki se mu zapostavlja) zaradi, spričo: quoius rei ergo Ca., ne mulieres lessum funeris ergo habento Tab. XII ap. Ci., eiusque victoriae ergo (se) Apollini id donum dedisse N., formidinis ergo Lucr., L., donari virtutis ergo Formula ap. Ci., neu quis dono militari virtutis ergo donaretur SC ap. L., illius ergo venimus V. zaradi njega; (prim.: „ ergo“ productum idem significat, quod χάριν, gratiā, causa P. F.)

— II. conj. (pesn. ergŏ) zato, (za)torej, potemtakem, tedaj, log. sklepajoč

1. na začetku ali na drugem mestu povednega stavka: unus homo nobis cunctando restituit rem, ergo plusque magisque viri nunc gloria claret Enn., negat haec filiam me suam esse, non ergo haec mater mea est Pl., Quod est aliud in illa provincia genus hominum? Nullum! Ergo ab universa provincia diligitur Ci., Quis tam esset ferreus, qui eam vitam ferre posset … ? Verum ergo illud est, quod a Tarentino Archyta … dici solitum … Ci., accusatus ergo est proditionis, quod … N., ergo dicemus V., ergo pauper eris H. no, potemtakem ostaneš berač, quod excidit ore pio, coniunx, scelus? ergo ego … O., sequitur ergo Cu., Optimum erat negare; sed non potest: occidit ergo (Milo Clodium) aut iure aut iniuriā Q.; pleonastično: ergo igitur Pl., itaque ergo Ter., igitur ergo L., Ap.

2. kot vstavek: non est ergo analogia Varr., Italiā prohibetur, exsulat; non tu ergo hunc patriā privare, sed vitā vis Ci.

3. v vprašalnem stavku: cur ergo, quod scis, me rogas? Pl., ergo, inquiet aliquis, donavit? Ci., unde ergo hoc intellegi potest? Ci. od kod neki? numquam ergo familia nostra quieta erit? S., dedemus ergo Hannibalem? L., quid ergo (= τί νῦν) kako pa? (za)kaj torej?: quid ergo? haec quis tulit? Ci., quid ergo? audacissimus ego ex omnibus? Ci., quid ergo est? H. kaj torej sledi iz tega?

4. pri imp.: tace ergo Pl., date ergo istum symbolum illi Pl., desinite ergo C., ergo age, care pater V., accipite ergo V., ergo omitte H.

5. obnovitev prekinjene misli: tres viae sunt ad Mutinam, quo … ; tres ergo (torej), ut dixi, viae Ci., ergo iter inceptum peragunt V.

Erōs -ōtis, m (Ἕρως) Eros (pravzaprav poosebljena ljubezen),

1. neki osvobojenec: Ci. ep.

2. neki gledališki igralec: Ci.

erysiscēptrum (erysiscēptron) -ī, n (gr. ἐρυσίσκηπτρον) neki trnov grm: Plin., Ap. h.

Eumēlus -ī, m (εὔμηλος ki ima veliko ovac) Evmel, ime Tebanca, čigar sin Botres je bil spremenjen v žolno: O.; pri V. neki Trojanec.

Eunēus -ī, m (εὔνηος) Evnej, neki Trojanec: V.

Euryălus¹ -ī, m (Εὐρύαλος) Evrial,

1. Trojanec, Nizov prijatelj: V., O.

2. tesalski kralj: O.

3. neki rokoborec: Iuv.

Eurylochus -ī, m (Εὐρύλοχος) Evriloh,

1. Odisejev tovariš: O.

2. neki Makedonec: Cu.

Euthydēmus -ī, m (Εὐϑύδημος) Evtidem, neki Efežan: Ci. ep.

figulus -ī, m (fingere):

1. lončar, piskrar: Varr., Sen. ph., Vitr., Col., Plin., Iuv., Iust., Aug. rota figuli lončarski krog, lončarski kolovrat, Sen. ap. Cael. rota, qua figuli utuntur Vitr. figuli fornax Aug. vas figuli Vulg. inter figulos lončarska cesta Varr.

2. graditelj: a figulis munita urbs Iuv. Prometheus saeculi figulus novi Phaedr.

3. stvarnik: figulus caelestis Aug. — Kot rim. priimek, npr. Marcius Figulus: Ci., S. Marcij Figul (Lončar); P. Nigidius Fig., gl. pod Nigidius; Figulus neki zvezdoslovec: Lucan.

forfex -ficis, m, f (morda iz forceps po premetu (metatezi) soglasnikov: forpecs > forpex in (ko se je p priličil začetnemu glasu f ) forfex)

1. škarje: Cels., Col., Serv.; poseb. brivske škarje, Mart.

2. škarje ali klešče pri škripcu: ferrei forfices Vitr.

3. metaf.
a) ščipalnica oz. klešče rakov in žuželk: Plin.
b) škarje ali klešče, neki bojni red = forceps 2. b): Gell., Veg.

Fūfius 3 Fúfij(ev), ime rim. plebejskega rodu iz Kal (Calēs). Poseb.

1. Q. Fūfius Calēnus Kvint Fufij Kalen (= iz Kal), nasprotnik Tiberija Grakha: Ci.

2. L. Fuf. Lucij Fuf., je l. 98 M. Akvilija tožil izsiljevanja; toženca je zagovarjal sloveči govornik M. Antonij: Ci.

3. Q. Fūf. Calēnus, tr. pl. l. 61, je sodnike pripravil do tega, da so obtoženega Klodija oprostili; l. 59 je kot pretor držal s Cezarjem ter mu dobro služil v galski in državljanski vojni. Konz. l. 47, po Cezarjevi smrti Antonijev pristaš, umrl l. 41: Ci., C., Hirt.

4. C. Fuf. Geminus Gaj Fuf. Gemin, konz. l. 29 po Kr., Livijin ljubljenec, pozneje na Tiberijevo povelje usmrčen: T.

5. Fūfius, neki gledališki igralec: H.

fullō -ōnis, m (prim. gr. φαλός blesteč, φάλιος svetel, bel, φαληρός, dor. φαλᾱρός blesteč, lat. fulica, fulix, fenestra)

1. valjavec ali belilec, ki je toge iz belega sukna valjal, snažil in belil z belo kredo: Lamp., Varr., H., Sen. ph., Plin., Mart., Pomp. fr., Tit. fr., Eccl.

2. valjavec, o mladeniču, ki se daje zlorabiti hotnikom moških: Nov. ap. Prisc., Tert.

3. naslov neke Laberijeve komedije: Gell.

4. metaf. valjavec, neki hrošč: Plin. — Kot rim. priimek Fullō -ōnis, m Fulon: L., Macr.

Fundānius 3 Fundánij(ev), ime rim. plebejskega rodu. Poseb.

1. M. (po drugih C.) Fundanius Mark (Gaj) Fundanij, Pompejev pristaš, pozneje Cezarjev, prijatelj Cicerona, ki ga je zagovarjal v neki pravdi l. 66: Ci. ep., Q., Ci.

2. C. Fund. Gaj Fund., Varonov tast, in Fundānia -ae, f. Fundanija, Varonova soproga: Varr.

3. Fundanius, pesnik komedij, Horacijev sodobnik in Mecenatov prijatelj: H. — Od tod adj. Fundāniānus 3 fundanijski; subst. Fundāniāna -ae, f. (sc. oratio) Ciceronov govor za Fundanija: Serv.

gāvia -ae, f neki ptič, menda galeb: PLIN., AP., CAEL.

Gorgiās -ae, m (Γοργίας) Górgias,

1. grški sofist iz Leotinov na Siciliji, Sokratov sodobnik in Empedoklov učenec. L. 427 je prišel v Atene prosit za pomoč zoper Sirakužane. Tam je ustanovil govorniško šolo ter postal pravi utemeljitelj umetnega govorništva; umrl je okrog l. 375: CI.

2. retor v Atenah, učitelj mladega Cicerona: CI. EP.

3. špartanski kipar: PLIN.

4. neki Makedonec: CU.

Haemōn -onis, m (Αἵμων) Hájmon

1. Pelazgov sin, oče Tésala, po katerem je baje Tesalija dobila svoje starejše ime Haemonia: Plin.

2. Kreontov sin in Antigonin zaročenec: O.

3. neki Rutulec: V.

Haemus (Haemos) -ī, m (Αἷμος) Hájmos,

1. gorovje v severni Trakiji (zdaj Stára Planiná ali Balkan): L., H., O., Val. Fl. idr.

2. neki gledališki igralec: Iuv.

Hagēs -is, m Háges,

1. Porosov brat: Cu.

2. neki Mizijec: Val. Fl.

Halēsus (Halaesus, Alēsus) -ī, m Haléz (Aléz),

1. potoček pri sicilskem mestu Halezi, ki je mirno curljal, ob igranju na piščal pa naraščal: Col. poet.

2. kot moško ime
a) Agamemnonov potomec, ki je sezidal Falerije (Falerii): O., Agamemnonius Halaesus V.
b) neki Lapit: Emathii spoliis armatus Halesi O.