Franja

Medullī -ōrum, m Medúli, planinsko pleme v Tostranski (Cisalpinski) Galiji (na današnjem Savojskem): Vitr., napis pri Plin. — Od tod adj. Medullīnus 3 medúlski: notus Aus. planinski, alpski veter.

Meldī -ōrum, m Méldi, pleme v Keltski Galiji ob spodnjem toku Marne, med današnjima mestoma Meaux in Melin: C., Plin.

Melessi -ōrum, m Melési, pleme v Hispaniji: L. (?).

Menapiī -ōrum, m Menápijci, pleme v Belgijski Galiji na obali Severnega morja, sosedje Morinov: C., Plin., Mart. (skrč. abl. pl. Menapīs). Njihovo glavno mesto je bilo Menapia -ae, f Menápija (zdaj Genappe): Aur.

Meterēa turba -ae, f Meteréjska tolpa, neznano pleme v spodnjem Podonavju: O.

Mīnaeī (Minnaei) -ōrum, m (Μινναῖοι) Minájci, arabsko pleme ob Rdečem morju: Plin., Prisc. — Od tod adj. Mīnaeus 3 minájski: tus, murra Plin.

Minyās¹ -ae, m (Μινύας) Mínias, kralj v Orhomenu, zelo bogat, mitološki praoče in rodovni heroj bojot(ij)skega plemena Minijcev: Hyg., Serv., P. F. Od tod subst. Minyae -ārum, m (Μινύαι) Mínijci, staro eolsko pleme, nastanjeno najprej v Tesaliji, potem v Bojotiji, kjer je bilo njihovo glavno mesto Orhomen (Ὀρχομενός); pesn. argonávti (po prvotni verziji te mitološke zgodbe so namreč argonavti odpluli iz Bojotije): O., Lucan., Val. Fl., Mel. Minyēias -adis, f (Μινυηϊάς) ali Minyēis -idis, acc. pl. -idas, f (Μινυηΐς) Minieíada, Miniéida, Minijeva hči: O. Adj. Minyēius 3 Mínijev: proles O. (Minijeve hčere Alkatoa, Levkipa in Arzipa, ki so se upirale Bakhovemu bogočastju in bile zato spremenjene v netopirje), manus Val. Fl.

mīscellus 3 (mīscēre) mešan: ludi (sestoječe iz več vrst iger) Suet., genus columbarum Varr. pleme golobov mešancev (križanci domačih in poljskih golobov), uvae Ca., vites Col. Soobl. mīscillus 3: flamen M.; subst.: miscilla sacrae curiae M.

Moesī -ōrum, m Mézi(jci), pleme, ki je bivalo v današnji Bolgariji in Srbiji: T., Plin. — Od tod njihova pokrajina Moesia -ae, f Mézija: T., Plin., Suet., Eutr., Amm.; pl. Moesiae Suet., Amm., ker je bila ta pokrajina razdeljena na dva dela, imenovana Moesia superior (zdaj Srbija) in Moesia inferior. Adj. Moesiacus 3 mézijski: T., Suet., Amm. ali Moesicus 3 mézijski: Plin.

Molossī -ōrum, m (Μολοσσοί) Molósi, pleme v vzhodnem Epiru: Ci., N., Plin. — Od tod

1. adj.
a) Molossus 3 (Μολοσσός) molóški: gens O., rex O. = Munih, canes H. (izvrstni lovski psi), canum Molossûm Lucr.
b) Molossicus 3 (Μολοσσικός) molóški: canes Pl.

2. subst.
a) Molossus -ī, m (sc. canis) molóški pes: acer V. ugrizljiv, popadljiv.
b) Molossia -ae f: Serv. ali
c) Molossis -idis, f (Μολοσσίς): L. Molósija, Molósida, mološka pokrajina v vzhodnem Epiru.

Morinī -ōrum, m Mórini, pleme v Belgijski Galiji ob Rokavskem prelivu: C., V.

Moschī -ōrum, m (Μόσχοι) Móshi, pleme med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom: Mel., Plin. — Od tod adj. Moschicus 3 (Μοσχικός) móshiški, móshovski: M. mons Plin. ali M. montes Mel. južni obronki Kavkaza.

mūlāris -e (mūlus, mūla) mulin, mezgov: materies Col. pleme mul, mezgov, carpentum Lamp. ki ga vlečejo mule (mezgi).

Musulāmiī -ōrum, m Muzulámijci, bojevito numidijsko pleme zahodno od Velike Sirte: T., Aur. — Soobl. Musulāmī -ōrum, m Muzulámi: Plin., Fl.

Mygdonēs -um, m (Μυγδόνες) Migdónijci, traško, po starodavnem frigijskem kralju Migdonu (Μύγδων) imenovano pleme, ki se je preselilo v Frigijo, Bitinijo in Mezopotamijo: Plin. — Od tod adj. Mygdonis -idis, f (Μυγδονίς) migdónijska = lídijska: nurūs O.; Mygdonius 3 (Μυγδόνιος) migdónijski, tráški, tračánski: Melas Q., pesn. tudi = frígijski: humus, marmor O., opes H., mater Vulg., Fl. frigijska mati bogov Kibela, senex Sil. Titon (Tithōnus Τυϑωνός), sin frigijskega kralja Laomedonta, Avrorin soprog; subst. Mygdonia -ae, f (Μυγδονία) Migdónija, pokrajina

1. v Makedoniji: Plin.

2. v Frigiji: Plin.

3. v Mezopotamiji: Plin.

4. staro ime pokrajine Bitinije: Amm.

Myrmidonēs -um, m (Μυρμιδόνες) Mirmidón(c)i, ahajsko pleme v tesal(ij)ski Ftiotidi, ki mu je vladal Ahil. Po bajki so se izselili z Ajgine, potem ko jih je Zevs na Ajakovo prošnjo iz mravelj spremenil v ljudi, ker je strašna kuga pomorila otočane: O., V., Serv. Povod za to bajko je bilo njihovo ime, ki spominja na besedo μύρμηξ mravlja. Sg. Myrmidōn -ōnis, m in f Mirmidónec, Mirmidónka: Stat.

MȳsĪ -ōrum, m (Μυσοί) Mízijci, preb. maloazijske pokrajine Mizije, tračansko pleme, ki se je preselilo iz Evrope v Malo Azijo; v Evropi ostali del se je potem imenoval Moesī Mezijci, njihova dežela pa Moesia Mezija; gl. Moesi): Plin.; Mizijci so bili izvrstni lokostrelci: L., pri Grkih so (prav tako kakor Frigijci) veljali za topoglavce: Ci.; sg. Mȳsus -ī, m Mízijec: Mysus aut Phryx Ci. — Od tod adj. Mȳsus 3 (Μυσός) mízijski: dux O. ali iuvenis Pr. = Telephus, mizijski kralj, Caicus, gentes O.; Mȳsius 3 (Μύσιος) mízijski: scammonium Plin.; subst. Mȳsia -ae, f Mízija, maloazijska pokrajina, ki je obsegala vse ozemlje med Lidijo in Frigijo: Ci., Mel., Plin., Lucan.

Nababēs -um, m Nábabi, pleme v Mavretaniji: Plin.

Nabateī (Nabathaeī) -ōrum, m (Ναβαταῖοι, Ναβαϑαῖοι) Nabatéjci, sprva divje nomadsko, pozneje imovito trgovsko pleme v Petrski Arabiji: Auct. b. Alx., Plin., T., Amm. — Od tod

1. adj. Nabataeus (Nabathaeus) 3 (Ναβαταῖος, Ναβαϑαῖος) nabatêjski: Sid. (ki meri Nabātaeus), saltus Iuv.; pesn. = arábski, vzhoden, vzhodnjaški, jutrov(ski): regna O., ille (sc. eurus) … torsit in occiduum Nabataeis flatibus orbem Lucan.; subst. Nabataea -ae, f (Ναβαταία) Nabatéja, pokrajina (nabatejska) v Petrski Arabiji; njeno glavno mesto je bilo Petra, južno od Mrtvega morja: Plin.

2. subst. Nabatēs -ae, m Nabatéjec, preb. nabatejske pokrajine: Sen. tr.

Nahanarvalī (po drugih Naharvalī) -ōrum, m Nahanárvali, Nahárvali, svebsko pleme, najbrž ob šlezijsko-češki meji: T.