Franja

bōs, bovis, gen. pl. nav. boum, pa tudi bovum (Ci., Hier.) in bovom (V.), st.lat. boverum (Ca.), dat. in abl. pl. nav. būbus (pri Aus. bŭbŭs) ali bōbus (Ci., H.), m in f (prim. gr. βοῦς, dor. βῶς)

1. govedo; kot masc. bik, vol, kot fem. krava: Ci. idr.; preg.: bos lassus fortius fingit pedem Aug., Hier. stopa trše, clitellae bovi sunt impositae Poeta in Ci. ep., Amm. = prisoja se mi nekaj, čemur nisem kos, prim.: non nostrum, inquit, onus; bos clitellas Q.; šalj. met. iz govejega usnja rezan bič: ubi vivos homines mortui incursant boves Pl.

2. pren.
a) o živalih, podobnih govedu: α) bōs Lūca ali Lūca (lūca) bōs, gl. Lūca pri Lūcānī. β) severni jelen, los: est bos cervi figurā C. γ) „(morski) vol“, morska riba iz družine ploč: O., Plin.
b) ozvezdje Bik ali Junec: Varr.

Opomba: Nom. sg. bovis: Varr., Petr.

Bostra -ae, f (ἡ Βόστρα) Bostra, po Trajanu glav. mesto rim. pokrajine Arabije: Amm. — Soobl. Bosra (Bozra) Bosra, Bozra: Vulg. ō— Od tod adj. Bostrēnus 3 (Βοστρηνός) bostrski, iz Bostre, kot subst. masc. Bostran: Ci. ep.

botryon¹ -yī, n neko zdravilo iz človečjaka: hoc medicamentum vocabat botryon Plin. (botryon je najbrž gen. pl. = βοτρύων, razen če ni iz βότρυν = botryn, acc. subst. botrys, βότρυς grozd).

Britannus, pozn. Brittānus, 3 (prim. Βρεταννός, Βρεττᾱνός, Βρετᾱνός) britanski: esseda Pr., rex Stat., causidici Iuv., canes, Oceanus, litus Cl.; večinoma kot subst. Britannī (Brittānī) -ōrum, m
a) Britanci, preb. britanskega otoka: C., V., H., O. idr.; sg. (kolekt.) Britannus -ī, m Britanec: catenatus H.
b) gal. Bretonci: Sid. — Od tod subst. Britannia (Brittānia) -ae, f (Velika) Britanija, t.j. (nav. v ožjem pomenu) Anglija in Škotska: Ci., C., T. idr.; met.: modo mihi date Britanniam Ci. ep. = Cezarjeva dejanja v Britaniji; v širšem pomenu je Britannia = Anglija, Škotska in Irska, zato tudi pl. Britanniae: Cat., Plin., Amm. Adj. Britannis -idis, f britanska: insulae Prisc., Britannicus (Brittānicus) 3 britanski, iz Britanije, v Britaniji: aestūs Ci., litterae Ci. ep., bellum Ci. ep., C., mare Mel., Oceanus Mel., Plin., herba Plin., Ap. h. vodna kislica, balaena Iuv., legiones, lingua T.; subst. Britannicus -ī, m Britanik, Britanski = zmagovalec nad Britanci, rim. priimek, npr.: Tiberius Claudius Britannicus Tiberij Klavdij Britanik, sin ces. Klavdija in Mesaline: T., Suet.

Būbasus (Būbassus) -ī, f (Βούβασ(σ)ος) Bubaz, Bubas, staro karsko mesto: Plin. Od tod adj. Būbasis -idis, f bubaška, iz Bubaza: nurus O.; Būbassius 3 (Βουβάσσιος) bubaški (Bubaški): sinus Mel. (tudi Bubaesius Bubeški).

Burdigala -ae, f Burdigala, prastaro mesto Biturigov Viviskov v Akvitaniji, rojstni kraj pesnika Avzonija (zdaj Bordeaux): Mart., Eutr., Aus., Amm. Od tod adj. Burdigalēnsis -e burdigalski, iz Burdigale: discipulus Sid.

buxeus 3 (buxus)

1. zeleničen, iz zelenik(ovin)e: frutices, formae Col., mola, anuli Petr.

2. po barvi zelenik(ovin)i podoben, zelenične barve, bledo rumen, rumenkast: rostra (anatum) Varr. ap. Non. (dobi se tudi buxeirostris), dentes Mart., color Plin., luror, pallor Ap.

byssinus 3 (gr. βύσσινος) iz tenkega platna, tenčičen, iz batista: Icti., Vulg., vestis Ap. Od tod subst. byssinum -ī, n tenčica, batist: Plin.; oblačilo iz tenkega platna: Tert., Vulg.

caementīcius 3 (caementum) iz lomljenega kamenja: parietes Vitr., saxum ali subst. le caementīcium -iī, n neobdelan lomljeni kamen: Vitr.

Caenīna -ae, f Cenina, prastaro mestece jugozahodno od Rima: O., Plin. Od tod subst. Caenīnēnsēs -ium, m Ceninci, preb. tega mesteca: L.; adj. Caenīnus 3 ceninski, iz Cenine: nomen L., Acro, arx Pr.

Caere, n, indecl. Cera, eno izmed 12 prastarih etr. mest severozahodno od Rima, sprva (gr.) Argylla, pozneje Καίρη ali Καιρέα: L., V., Plin. Od tod adj.

1. Caeres (Caerēs) -itis ali -ētis cerski, iz Cere: pax populo Caeriti data, Caeritem populum misericordia consanguinitatis Tarquiniensibus adiunctum fama ferebat L., aquae Caeretes L. = aquae Caerites Val. Max., Caerete domo V. po pristojnosti iz Cere; subst. Caerĭtēs (Caerētēs) -um, m Cerjani, preb. Cere: L.; ti so sicer imeli rim. državljanstvo, ne pa tudi pravice glasovanja (suffragium) in drugih častnih pravic (bili so aerarii); od tod tabulae Caerites ali Caeritum seznam takih državljanov: Caerite cerā (= tabulā) digni H. vredni, da se prestavijo med Cerjane (erarijce), da izgubijo državljanstvo = Caerites fieri Gell.

2. Caerētānus 3 cerski: amnis Plin.; subst.
a) Carētāna -ōrum, n α) (sc. vina) cerska vina: Mart. β) (sc. praedia) vaška posestva pri Ceri: Col.
b) Caerētānī -ōrum, m Cerjani: Val. Max.

caespes, slabše cēspes, -itis, m

1. izrezan in odstranjen kos ruše, drn, trat(nic)a: Lucan., Plin. iun., Sil., Stat. idr., ad aggerem caespites comportare C., ara gramineo de caespite fiat O., primum exstruendo tumulo caespitem Caesar posuit T.

2. met.
a) ruša, drnje, trata: Tib., Petr., Stat., hastam de caespite vellit V., de caespite virgo se levat O., c. gramineus V., O., sedere in caespite nudo Suet., summa caespitum Plin.
b) žrtvenik iz ruše: Iuv., T., Ap., positus carbo in caespite vivo H.
c) koča iz ruše: fortuitum spernere caespitem H.
č) hort. šop laskov na korenini, šopasta korenina: V. (Georg. IV, 273), Plin.
d) ruši podoben izrastek na trti: Plin.

caespiticius 3 (caespes) iz ruše narejen: tribunal Vop.

Calactē -ēs, f (iz Καλὴ ἀκτή) Kalakta, mesto na severni sicilski obali: Ci., Sil., Prisc. Od tod adj. Calactīnus 3 iz Kalakte, kalaški: Ci.; subst. Calactīnī -ōrum, m Kalakčani, preb. Kalakte: Ci.

Calchēdōn: L. epit., Mel., Plin. (pri njem pišejo nekateri tudi Calchadon) in slabše Chalcēdōn: S. fr., Lucan., Amm., Cl., -onis in -onos, acc. -onem in -ona, f (Καλχηδών) Kalhedon, Halkedon, mesto ob Bosporu nasproti Bizanca. — Soobl. Chalcēdona -ae, f Halkedona: Amm. — Od tod adj.

1. Calchēdonius (Chalcēdonius) 3 (Χαλκηδόνιος) kalhedonski, halkedonski, iz Kalhedona, iz Halkedona: Trasymachus Ci., smaragdus Plin. vlaknasti malahit = Calchēdonius Vulg. = chalcēdon Plin.; subst. Chalcēdoniī -ōrum, m Halkedonci, preb. Halkedona: T.

2. Chalcēdonēnsis -e halkedonski: urbs (= Chalcēdōn) Cass.; subst. Chalcēdonēnsēs -ium, m = Chalcēdoniī: Cass.

calix -icis, m (prim. gr. κύλιξ čaša, κάλυξ cvetlična [semenska] čašica)

1. posoda za pitje čaša, kozarec, kup(ic)a: Cat., Pr., Tib., Petr. idr., c. mulsi Varr. fr., Ci., aquae Vulg., venenatus Sen. ph., aureus Vulg., calices poscere H., calices siccare (prazniti) H.; met.: fecundi calices quem non fecere disertum? H. z vinom napolnjene čaše, vino; pren. posoda iz medi v vodovodih: Front.

2. kuhinjska posoda lonec, skleda: Ca., Pl., Varr., Vitr., stant calices: minor inde fabas, (h)olus alter habebat O.

calpar -āris, n (iz gr. κάλπις, κάλπη vrč)

1. (sc. vās) vinski sod: Varr. ap. Non., P. F.

2. (sc. vinum) novo (mlado) vino iz soda: Varr. ap. Non., P. F.

Cameria -ae, f Kamerija, prastaro sabin. mesto v Laciju: L. — Soobl. Camerium -iī, n Kamerij: Plin., T. — Od tod adj. Camerīnus 3 kamerski, iz Kamerije: Sid. Kot priimek slavnega rodu Sulpicijev Camerīnus -ī, m Kamerin, Kamerski: L.; od tod apel. Camerīnī = imenitni ljudje, imenitniki: Iuv.; subst. pl. Camerīnī -ōrum, m Kamerci, preb. Kamerije: Val. Max.

canālicius 3 (canālis) iz jame ali rova, jarka izkopan: Plin.

cannabinus 3 (gr. καννάβινος) konopljin, iz konoplje: thomix Luc. fr., retis Varr., funes Col.