Franja

Zadetki iskanja

  • Diabās -ae, m (Διάβας) Diabas, reka v Asiriji: Amm.
  • difficultās -ātis, gen. pl. nav. -um, pa tudi (pri L. in Gell.) -ium, f (difficilis)

    1. težava, težavnost, ovira: Pl., Ter., L., Cu. idr., in agendo difficultatem habet Ci., habere videtur ista res difficultatem Ci., d. dicendi, discendi, ineundi consilii Ci., navigandi, belli gerendi, pontis faciundi C., erat in magnis Caesaris difficultatibus res, ne … flumine impediretur C. Cezarjev položaj je bil zelo težaven, ker se mu je bilo bati, da ga bo reka ovirala, magnam haec res Caesari difficultatem … afferebat, si … uno loco legiones contineret, ne … cuncta Gallia deficeret C., d. et labor Q.; z inf.: veras (gemmas) a falsis discernere magna difficultas (est) Plin.

    2. occ.
    a) (telesna) težava, tegoba: C., corporis Cels.
    b) težavna okoliščina, zoprn položaj: ut temporis d. tulit Ci., propter rerum difficultatem Ci., ex difficultate rerum S.
    c) težava = sila, nuja, stiska, zadrega, pomanjkanje; večinoma z objektnim gen.: expositis suis difficultatibus Ci., d. annonae, navium Ci., rei frumentariae Ci., rei nummariae Ci.; z adj.: d. domestica ali nummaria ali pecuniaria Ci. denarna stiska.

    3. pren. trmoglavost, čemernost, neprijaznost, neznosnost: multorum … difficultatem exsorbuit Ci.
  • Draus (Plin.) ali Dravus (Fl.) -ī, m (prim. nem. Drau) Drava, panonska reka.
  • Druentia -ae, m Druencija, reka v Narbonski Galiji (zdaj Durance): L., Sil., Aus., Amm.
  • Dūbis -is, m Dubis, reka v belgijski Galiji, (zdaj Doubs): C.
  • Duranius -iī, m Duranij, galska reka (zdaj Dordogne): Aus., Sid.
  • Dyraspēs -is, m Dirasp, skitska reka: O.
  • Elōrus (Helōrus) -ī, m (Ἔλωρος, Ἕλωρος, zdaj Tellaro) Elor (Helor), reka na vzhodni obali Sicilije: V., Sil.; ob njenem ustju mesto Elōrus (Helōrus) -ī, f (Ἔλωρος, Ἕλωρος) Elor (Helor): L., Plin. Od tod adj. Elōrius (Helōrius) 3 elorski (helorski): Helloria Tempe O. helorska dolina; subst. Elōrīnī (Helōrīnī) -ōrum, m Elorijci (Helorijci), preb. (h)elorskega mesta: Ci.
  • Enīpe͡us -peos, lat. -peī, voc. -pe͡u, m (Ἐνιπεύς) Enipej,

    1. velika reka v Tesaliji (zdaj Enipévs), ki se izliva v reko Apidan in s to v Penej: V., O., Plin., Lucan., Val. Fl.; pooseb. kot bog te reke: O., Pr.

    2. rečica v Pieriji, ki izvira na Olimpu: L.

    3. ime rimskega mladeniča: H.
  • Erasīnus -ī, m (Ἐρασῖνος) Erazin, reka v Argolidi: O., Mel., Plin.
  • Ergīnos (Ergīnus) -ī, m (Ἐργῖνος) Ergin,

    1. trakijska reka: Mel., Plin.

    2. ime argonavta: Hyg.
  • Ēridanus -ī, m (Ἠριδανός) Eridan,

    1. pesn. ime reke Pad: O., Pr., Plin., Val. Fl., Eridanus fluviorum rex V., auratus cornua V. (baje zlatonosna reka).

    2. ime ozvezdja: Ci. (Arat.), Hyg.
  • Erindēs -is, acc. -ēn, m Erind, reka ob meji med Medijo in Hirkanijo: T.
  • Erymanthus -ī, m (gr. Ἐρύμανϑος) Erimant,

    1. gorovje na severozahodni arkadijski meji, kjer je baje Herakles ubil erimantskega merjasca: V., H., O., Mel., Plin., Val. Fl. Od tod adj. Erymanthēus 3 (Ἐρυμάνϑειος) erimantski: monstrum Val. Fl. Erymanthius 3 (Ἐρυμάνϑιος) erimantski: aper Ci., belua Ci., pesen. mater (= Atalante) Stat., Erymanthis -idis, f (Ἐρυμανϑίς) erimantska: silvae O., ursa Er. (=Callisto) O., in Erymanthias, adis, f (Ἐρυμανϑιάς) erimantska: nymphae Stat.

    2.
    a) po tem gorovju imenovani pritok reke Alfeja na meji med Arkadijo in Elido: O., Mel.
    b) reka v Perziji: Plin., v Indiji: Cu.
  • Ethymandrus (Ethymantus) -ī, m Etimander, Etimant, indijska reka: Cu.
  • Euarchus -ī, m (Εὔαρχος) Evarh, paflagonijska reka: Val. Fl., imenovana tudi Euarchum flumen: Plin.
  • Euēnus -ī, m (εὔηνος) Even,

    1. reka v Etoliji (pri Kalidonu): O.

    2. heros eponymos te reke, mitični etolski kralj, čigar hčer Marpeso je ugrabil Ida. Zasledujoč ubežnika je Even padel v reko Likormo (Licormas), ki se od tedaj imenuje po njem: O., Plin. — Od tod adj. Euēnīnus 3 evenski, domujoč ob Evenu: matres O.
  • Euphrātēs -is (-ī, -ae), acc. -ēn, m (Εὐφράτης)

    1. Evfrat, reka, ki izvira v Armeniji in se, združena s Tigrido, izliva v Perzijski zaliv: Ci., T., Iuv., Suet., Fl. idr.; met.: hinc movet Euphrates bellum V. = Parti, ki bivajo ob Evfratu. Od tod adj. Euphrātaeus 3 (Εὐφραταῖος) evfratski, pesn. = armenski: diademata Stat., Euphrātis -tidis, f (Εὐφρατίς) evfratska, Evfratova: ripa Sid.

    2. Evfrat, stoik in prijatelj Plinija mlajšega: Plin. iun.
  • Eurōtās -ae, m (Εὐρώτας) Evrota, glav. lakonska reka, ki teče skoti Šparto in se izliva pri Gitiju v Lakonski zaliv: Ci., V., Cat., O. idr.
  • Eurymedōn -ontis, acc. -onta, m (Εὐρυμέδων) Evrimedont,

    1. Favnov sin: Stat.

    2. atenski vojskovodja v peloponeški vojni: Iust.

    3. pamfilijska reka; ob njenem ustju je Kimon l. 469 premagal Perzijce: L., Mel., Amm., Prisc.
Število zadetkov: 330