Franja

cordāx -ācis, m (gr. κόρδαξ) kordak(s), neki razuzdan ples poseb. kora v starogrški komediji, v kateri so prikazovali zlasti pijanost: cordacem ducere (plesati) Petr.; met. stopica trohej (zaradi poskakujočega ritma): Ci., Q.; pren.: cordaces sententiae Fr. „opotekajoče se“ = minljive, ničeve.

corsoīdēs -is, m (gr. κορσοειδής lasast) korzoida, neki dragulj: Plin.

corvus -ī, m (gl. cornīx)

1. vran, gavran, krokar: ovantes gutture corvi V., c. hians H., corve loquax O., corvi cantus Ci., miluo est quoddam bellum quasi naturale cum corvo Ci., niger tamquam corvus Petr.; ptica vedeževalka, posvečena Apolonu: c. oscen H., Phoebeïus O., Delius in corvo latuit O.; prilet vrana z desne strani je obetal srečo, z leve pa nesrečo: picus et cornix ab laeva, corvos (= corvus), parra ab dextera consuadent Pl.; preg.: non pasces in cruce corvos H. ne boš na križu vranov pasel = ne boš na vislicah hrana vranom, ne boš umrl na vislicah.

2. pren. (o stvareh, podobnih vranjemu kljunu)
a) neko bojno orodje, zidolom, maček, kopika: corvus demolitor Vitr., corvique et alia tuendis urbibus excogitata praeparabantur Cu.
b) „vranji kljun“, neki kljukast kirurški nož: Cels.
c) ozvezdje Vran: Vitr., Hyg.
č) „gavran“, neka morska riba, menda morska lastovica, krulec: Cels., Plin., Aus.
d) v dvoumju = vir spurcus, fellator (ker po stari ljudski bajki corvi ore coëunt): dat veniam corvis, vexat censura columbas (preg.) Iuv., Corve salutator, quare fellator haberis? in caput intravit mentula nulla tuum Mart. — Kot nom. propr. Corvus -ī, m Korv, Vran, rimski priimek, poseb.: M. Valerius Corvus Mark Valerij Korv, ki se je l. 349 bojeval pod Kamilom zoper Galce ter si ta priimek pridobil v boju z galskim velikanom, katerega je premagal s pomočjo vrana, konzul l. 348 in pozneje še večkrat konzul in diktator (zadnjič diktator l. 299), umrl l. 271 star sto let, pri vseh priljubljen in spoštovan: Ci., L.

Corybās -antis, acc. -anta, m (Κορύβας)

1. Koribant, večinoma pl. Corybantēs -um in (pesn.) -ium, m (Κορύβαντες iz ἡ κόρυς -υϑος čelada inβαίνω = v čeladah stopajoči) Koribanti, Kibelini svečeniki, ki so častili svojo (frigijsko) boginjo z bučno glasbo in divjim plesom z orožjem; v sg.: Cl., de conviva Corybanta videbis Iuv., quā … Cybeles picto stat Corybante torus Mart.; v pl.: Hyg., Sen. tr., Lact., Serv., acuta si geminant Corybantes aera (= cymbala) H., pars clipeos rudibus, galeas pars tundit inanes: hoc Curetes habent, hoc Corybantes opus O. — Od tod adj. Corybantius 3 (Κορυβάντιος) koribantski: aera (= cymbala) V., Serv., sacra Arn.

2. kot nom. propr. Corybās -antis, m Koribant,
a) Kibelin sin, oče drugega Apolona: Ci.
b) neki slikar, Nikomahov učenec: Plin.

Corydōn -ōnis, m (Κορύδων = Čopasti škrjanec) Koridon, grško moško ime,

1. samogovoreče ime pojočega pastirja: Pr., Col., ex illo Corydon Corydon est tempore nobis V. mi je Koridon pravi Koridon (= pravi škrjanec).

2. neki Gigant: Hyg.

Corythus -ī (Κόρυϑος) Kórit,

1. kot fem. mesto v Etruriji, pozneje Cortōna: V.

2. kot masc.
a) mitični ustanovitelj in heroj tega mesta, Jupitrov sin, Jazijev in Dardanov oče in praded trojanske kraljeve rodbine: Sil., Serv., Corythi penetravit ad urbes V. = do etrurskih mest.
b) Perzejev tovariš: O.
c) Parisov in Enonin (Oenōnē) sin: O.
č) neki Lapit: O.

Cossutius 3 Kosucij(ev), ime rimskega rodu; znan je poseb. neki stavbenik s tem imenom: Vitr.; Cossutia Kosucija, prva Cezarjeva žena: Suet.

Cratō -ōnis, m (Κράτων) Kraton, neki zdravnik: Cels.

crepundia -ōrum, n (prek *crepundus: crepāre)

1. klopotec, klepetec, ropotulja, poseb. kot otroška igrača: Plin., Prud., cr. puerilia Val. Max.; kot razpoznavno znamenje, ki so ga obesili okrog vratu izpostavljenim otrokom: cistella … cum crepundiis, quibuscum hodie filiam inveni meam Pl., quoniam totum me non naevo aliquo aut crepundiis, sed corpore omni videris velle cognoscere Ci.; pozneje tudi = plenice: ex palliolo purpureo crepundia facere Vop.; pren.: inter ipsa oriundi crepundia Amm. = v zibeli.

2. neka škrebetajoča glasbila, škrgetci, kastanjete: tympana et crepundia Iust.

3. neki amulet: quaedam sacrorum crepundia Ap.

Critolāus -ī, m (Κριτόλαος) Kritolaj,

1. peripatetik, l. 155 atenski poslanec v Rimu skupaj s peripatetikom Karneadom in stoikom Diogenom: Ci., Gell., Tert.

2. vojskovodja ahajske zveze l. 147: Ci., L. epit., Fl.

3. neki Sicilec iz Hene: Ci.

cucutia -ae, f kukucija, neki sadež: Plin. Val.

cyamiās -ae, f (gr. κυαμίας), po drugih cyamēa -ae, f (gr. κυαμεία) kiamija, kiameja, bobovec, neki dragulj: Plin.

Cydōn¹ -ōnis, m (Κύδων) Kidon, neki Rutulec, Forkov sin: V.

cyitis, f (gr. κυιτίς) ciitida, neki dragulj: Plin.

cyna -ae, f kina, neki bombaževec v Arabiji: Plin.

Cyrsilus -ī, m (Κυρσίλος) Kirsil (Cirzil), neki Atenec: Ci.

Cyzicos -ī, f: O. (z acc. -on), ali Cyzicus -ī, f: Pr., Fl., ali Cyzicum -ī, n: Mel., Plin.; odvisni skloni z nedoločnim nom.: gen. Cyzici S. fr., acc. Cyzicum Ci., L., S. fr., Vell.; (Κύζικος) Kizik (Cizik), mesto ob južnem obrežju Propontide ob zemeljski ožini, ki veže polotok (Cyzicus) s celino; mesto, ki je slovelo po trgovini in rodovitni okolici, je baje ustanovil neki Cyzicos (-us) Kizik (Cizik), kralj Dolioncev (Dolionēs), Enejev (Aeneus; od tod urbs Aenīdae = Cyzicus: Val. Fl.) sin: Hyg., Mel. — Od tod adj. Cyzicēnus 3 (Κυζικηνός) kiziški (ciziški), iz Kizika (Cizika): Varr. fr., Vitr., Plin.; subst. Cyzicēnī -ōrum, m Kizičani (Cizičani), preb. Kizika (Cizika): Ci., Plin., Suet., T.

dactylus -i, m (gr. δάκτυλος prst -a); pren. prst, daktil, prstu podobna stvar,

1. = datelj: Plin., Pall.

2. = dactylis: Col.

3. neka školjka: Plin.

4. neki dragulj: Plin.

5. neka trava (Panicum dactylon, Linn.).

6. v metriki stopica —⏑⏑, daktil, ker ima kakor prst tri neenake člene: Ci. idr.

7. Dactylī Idaeī (Δάκτυλοι Ἰδαῖοι) idski Daktili, ki jih Ci. latini z Idaei Digitī, starodavni demoni, Kibelini svečeniki v Frigiji blizu gore Ide in pozneje na Kreti, poistoveteni s Koribanti. Njihova imena so: Kelmis (Topilec), Damnameneus (Kladivo), Akmon (Nakovalo); pripisovali so jim obdelovanje železa: Plin.

daedalus 3, adv. -ē (gr. δαίδαλος)

1. akt. umetelen: Minerva Enn. ap. P. F., aquilla … effigiata daedale Iul. Val.; z gen. (v čem): natura daedala rerum, verborum d. lingua Lucr.; pren. premeten, zvit: Circe V.

2. pass. umetelno izdelan, umetelno okrašen: tecta V. (o čebeljih panjih), tellus, signa Lucr., daedala carmina chordis Lucr. ki se umetelno menjavajo na strunah. — Kot nom. propr. Daedalus -ī, m Dedal (samogovoreče ime),

1. Ikarov oče, Tezejev in Minojev sodobnik; sezidal je kretski labirint: Ci., V., H., O. idr. Od tod adj.
a) Daedalēus 3 (Δαιδάλειος) Dedalov: Icarus H., ope Daedalea H.; pesn. soobl. Daedalĕus 3 (Δαιδάλεος): iter (namreč skozi labirint) Pr.
b) Daedalicus 3 dedalski = umetelen: manūs Ven.

2. neki poznejši kipar iz Sikiona: Plin.

Damasippus -ī, m (Δαμάσιππος) Damazip,

1. propadli kupec in nerazsodni občudovalec stoiških naukov (ki pa najbrž ni zgodovinska oseba): H.

2. neki gledališki igralec: Iuv.

3. priimek Licinijevega rodu, npr. L. Licinius Dam. Lucij Licinij Damazip, zloglasni Marijev privrženec, ki je dal kot pretor l. 82 usmrtiti mnogo Sulovih pristašev, pozneje pa je bil na Sulovo povelje sam usmrčen: Ci. ep., S., Vell., Val. Max.