Franja

xiphiās -ae, acc. -ān, m (tuj. ξιφίας)

1. riba mečarica (starejše sablják, čisto lat. gladius) (Xiphias gladius Linn.): ac durus xiphias ictu non mitior ensis O., Trebius Niger xiphian, id est gladium, rostro mucronato esse, ab hoc naves perfossas mergi Plin., thranis, quem alii xiphian vocant … xiphias Plin.

2. mečasti komet, mečasta repatica, vrsta kometa, ki ima obliko meča: Plin., quae cometes appellatur sive longodes, quia in longitudinem producitur, sive xiphias quia gladii mucronis effigiem producit Hyg., alter cometes est, cui ex gladio nomen est, nam graece ξιφίας appellatur Serv.

xiphion -iī, n (tuj. ξιφίον) bot. mêček, perunika (čisto lat. gladiolus): lonchitis non, ut plerique existimaverunt, eadem est quae xiphion aut phasganion, quamquam cuspidi similis semine Plin., nascitur in sitientibus, e diverso xiphion et phasganion in umidis Plin. idr.

Y, y, grška črka, ki je v lat. pisavo prišla precej pozno za zapisovanje grških izposojenk; prvotno je bil namreč grški V (= ipsilon) nadomeščen z U, npr. Burrus = Πύρρος, Bruges = Φρύγες, fuga iz φυγή; mus iz μῦς. Pozneje nameščata Y tudi glasova i in o, npr. lacrima nam. lacruma iz λάκρυμα, mola iz μύλη, ancora iz ἄγκυρα. Dokazljivo je bil v Ciceronovem času Y že v splošni rabi.

zea -ae, f (tuj. ζέα in ζειά) bot.

1. pira (starejše pir, žitíka, čisto lat. alica) (Triticum spelta Linn.): Plin., Hier.

2. zéa (zéja), vrsta rožmarina: Ap. h.

zephyrus -ī, m (tuj. ζέφυρος) zefír = zahodnik, zahodni veter, zapádnik (čisto lat. favonius), veter, ki prinaša Grkom nevihto, Italcem pa lepo vreme, začetek pomladi in topljenje snega: O., Sen. ph., Plin., Gell. idr., frigora mitescunt Zephyris H., vere novo … zephyro putris se glaeba resolvit V.; pesn. = veter, sapica nasploh: nec zephyros audis spirare secundos? V.; pooseb.: Eurum ad se Zephyrumque vocat V.

Opomba: V dobrih rokopisih najdemo pisano tudi sephyrus.

zēus -ī, m (tuj. ζαιός) riba kovač (čisto lat. faber): Col., Plin.