Franja

expallidus 3 zelo bled: Suet., Tert.

fracidus 3 (fracēs) zelo mehak, nagnil, prezrel: Ca.

frondōsus 3 (frōns1) poln listja, z obilnim listjem, zelo listnat, zelen: Enn., montes Varr., V., lucus, ulmus, vertex collis, Olympus V., ramus L., O., taxus frondosior Sil.; sinekdoha: fr. aestas V.

glōri-ficus 3 (glōria in facere) slovit, zelo slaven, veleslaven, veličasten: sedes COD. I.

grand-aevus 3 (grandis in aevum) zelo star, (zelo) prileten, ostarel, mator: Tiresias LUC. FR., Aletes, Nereus, apes V., pater, patres, Emathion O., dii PLIN., senes T., manus (= senatus) SIL., aetas AUR., mulieres AMM.; enalaga: consilia VAL. FL. nasveti starega moža.

grandi-fer -fera -ferum (grandis in ferre) zelo koristen, zelo dobičkonosen: arationes CI. zelo rodovitna zakupna zemljišča.

graphicus 3, adv. ē (gr. γραφικός)

1. risalen, risarski, le kot subst. graphicē -ēs, f (γραφική sc. τέχνη) risarstvo: PLIN.

2. metaf.
a) slikovit, zelo ličen, slovit, izboren, izvrsten, imeniten, izbran, odličen: delectatio graphicotera (gr. komp.) VITR. slikovito ubrane črte, is homo exornetur graphice in peregrinum modum PL., aliquem graphice decere PL. (o čevlju), graphice procedere AP., graphice depingere aliquid GELL.
b) (o osebah) kakor po kakem vzorcu narejen (upodobljen), pravi, pravcat, izrezan, pravzor (= tipičen primer, zgled, primer, npr. tatu): mortalis, fur, nugator, servus PL.

hirtuōsus 3 (hirtus) zelo sršast: Pan Ap.

honōrōsus 3 (honor) zelo časten: Isid.

hūmānus (stlat. hemōnus) 3 (sor. s homō)

1. človeški, človekov: facies, Ci., O., species et figura Ci., effigies Cereris non humana manu facta Ci., casūs Ci., O., genus (rod) Ci., V., mens, natura, vita Ci., hostia Ci., S. fr. idr., humano modo peccare Ci., non humana audacia Ci. = nadčloveška, religiones Ci., divina et humana iura, res humanae O., Plin. idr. človeške —, (po)zemeljske reči (zadeve, dobrine, dogodki, naključja), človeška usoda, pozemeljsko, posvetno, svet, ille tribunus omnium rerum divinarum humanarumque praedo Ci. plenitelj vsega božjega in človeškega, rerum humanarum domina Fortuna Ci. gospodarica sveta, humanum est Ter., Ci. to je nekaj človeškega, voluptas humanissima Ci., rationes humanae Lucr., labores h. V., h. vox L. fr., Plin., scelus L. zoper ljudi, — človeštvo, conspectus ab utraque acie aliquanto humano visu augustior L. je bil videti veličastnejši kot človek, je bil videti nadčloveško bitje, h. animi, vultūs H., h. imago, sors, h. mentes O., h. dapes = človeško meso: O., pa tudi = človéčjak: Plin., h. cor Pr., ignes h. Plin. ki si ga ljudje vsak dan zase naredijo, humano quodam modo Q. na prav človeški način, prav po človeško, humani divinique iuris mens T., mens humanā maior Sil., h. cibi Fl. človeško meso. Subst.
a) hūmānus -ī, m človeško bitje, človek, smrtnik, zemljan: Romulus humano maior O.; v pl. Varr. aeternûm humanûm (= deorum hominumque) sator Pac. fr., vitae percipit humanos odium Lucr., in dubioque fuere utrorum ad regna cadendum omnibus humanis esset Lucr., primus humanorum Iust.
b) hūmāna -ae, f (sc. caro) človeško meso: Tert.
c) hūmānum -ī, n človeško, človeško bitje (čustvo), človeška usoda ipd.: homo sum; humani nil a me alienum puto Ter., si in Pompeio quid humani evenisset S. fr., Satyris praeter effigiem nihil humani Mel.
č) hūmāna -ōrum, n α) človeške reči (zadeve, dobrine, slabosti), človeško, posvetno, (po)zemeljsko: de divinis atque humanis cernitur Pl., qui omnia divina et humana violarint Ci. ali divina atque humana promiscua habere S., božje in človeško pravo, agentibus divina humanaque consulibus L. vse, kar zahteva božje in človeško pravo, humana (človeške slabosti) ad deos transferre, divina (božje lastnosti) ad nos Ci., humana miscere divinis L. β) kar lahko človeka doleti, (človeški) dogodki (naključja, težave), človeško trpljenje, človeška usoda: fortuna humana fingit artatque ut lubet Pl., ferre humana humanitus Acc. fr., ferre humana Ci., omnia humana tolerabilia ducere Ci., humana respectare, humanorum respectu, humanorum spectatrix Amm.

2. človeški = človekoljuben, dobrohoten, ljubezniv = ljubezni poln, mil(osten), prijazen, vljuden (naspr. inhumanus, superbus): factum aut inceptum Ter., ingenium Ter., Ci., aequitas, sensus Ci., sensus humanissimus Plancus in Ci. ep., homo humanissimus Ci., humanius nihil fieri potest Ci. ep., Cyrum … comem erga Lysandrum atque humanum fuisse Ci.

3. izobražen, olikan, omikan: gens humana atque docta (naspr. immanis atque barbara) Ci., Syracusani homines periti et humani Ci., Scipio … , homo doctissimus atque humanissimus Ci.

4. človeški = človeku primeren: cibi humaniores Cael.; od tod = neoviran, nezadržan: respiratio humanior Cael. — Adv. hūmānē in hūmāniter

1. (po) človeško, kakor se človeku spodobi, zmerno, mirno, vdano: vix humane pati Ter., humana humane ferre Ci., morbos toleranter et humane (po drugih: humaniter) ferre Ci., si qui forte … aliquid fecerunt humanius Ci., Paullus non humane de provincia loquitur Caelius in Ci. ep. ne kaj (ne prav) zmerno, saepius poëtice quam humane locutus es Petr.; iron.: intervalla vides humane commoda H. „človeku primerne“ (= inhumane incommoda); humaniter ferre Ci., humaniter vivere Ci. ep. življenje prav po človeško uživati.

2. človekoljubno, dobrohotno, ljubeznivo, milostno, milosrčno, zelo občutljivo, prijazno, vljudno: fecit humane Ci., quam humane nobiscum egerit hiems Sen. ph., quae (arbores) fructu … umbrarumque officio humanius iuvant Plin., diligentissime humanissimeque loqui Ci. ep., humanissime promisit Petr., litterae humaniter scriptae Ci. ap. Non., fecit humaniter Licinius, qui … Ci.

hūmōrōsus 3 (hūmor) zelo vlažen, — moker, — sočen: Ap. h., Cael.

illecebrōsus 3 (illecebra) zelo vabljiv, zapeljiv: Aug. ill. cantus Sirenarum Ambr., quia illecebrosius istoc fieri nil potest Pl.; adv. komp.: Amm.

im-pendium (in-pendium) -iī, n (impendere) „odtehtanje“, in sicer

1. z denarjem = izdatek, strošek (nav. v pl.): Q., Plin. iun., qui ab adulescente quaestum sibi instituit sine impendio Ci., impendio privato, publico L. na lastne, državne stroške.

2. occ.
a) stroški, izguba, škoda: tantulo impendio ingens victoria stetit Cu. je bila kupljena (pridobljena), ovium boumque impendio Plin. z izgubo, probitatis impendio Q. na škodo
b) zapravljanje, trošenje, žrtovanje, žrtev, uporaba (dela): operae Plin.
c) stroški posojila = obresti: usura, quod in sorte (glavnica) accedebat, impendium appellatum Varr., fenus et impendium recusare Ci.; metaf.: impendiis etiam augere … largitionem … muneris Ci., magni impendia mundi Stat. dan (f).

3. v abl. impendiō obilno = izredno, prav zelo; uporablja se
a) pri poz.: i. sollicitus, i. mirus Amm.
b) pri komp. = (za) mnogo, dokaj, kaj: Pl., Ter., Gell., ille impendis nunc magis odit senatum Ci. ep.
c) pri glag.: i. excusare, i. suadere Ap., i. aliquem resalutare Hier.

improbus (inprobus) 3, adv. -ē ( improbiter: Petr.) ne dober, torej

1. slab (le pesn.): tako v napol resni psovki: improbe! O. porednež!, improba … merx Pl., improbus … coquus Pl., i. panis Mart.; kot adv. = ne prav pri poznejših tudi v prozi: verba pleraque ignoratione et inscitia improbe dicentium … deflexa ac depravata sunt a ratione recta Gell., improbe indocteque Gell.

2. (nravno) slab, nepošten, zavržen, brezbožen, hudoben, malopriden, malovreden: Pl., S., O., Q. idr. qui eundem et virum optimum et hominem improbissimum esse diceres Ci., improbi sunt, qui pecunias contra leges cogunt Ci., a re publ. civem improbum removere Ci., improbus consul Cn. Carbo fuit Ci., Ballionem improbissimum lenonem agere Ci. igrati; tako poseb. kot pridevek, s katerim govornik označuje politične nasprotnike: neminem fore, qui auderet suscipere contra improbos (naspr. boni) civīs salutem rei publicae Ci.; subst. improbus -ī, m lopov, zlobnež, podlež: quod nemo nisi improbus fecerit Ci.; enalaga: (od človeka) preneseno na stvari: i. appellatio, confessio, cupiditas, defensio, facinus, furtum, largitio, lucrum, mores, quaestus, ratio, rumor Ci.; tako v adv.: multa improbe fecisti Ci., improbissime populum fraudare Ci., improbe mentiri videris Ci.

3. occ.
a) nesramen, predrzen, drzovit, hud, zloben, poreden: scurra improbissimus Ci., os improbissimum, Ci., V., i. puer V. = Amor, i. advena V. bojaželjni, i. fortuna V. muhasta, improbe decerpere oscula Cat. nesramno, improbissime respondere Ci.; o živalih: i. aquila V. kot ujeda (ropar), i. cornix V. ker prerokuje dež, i. anser V., lupus, anguis V. požrešen; pren.: fertur in abruptum magno mons improbus actu V. zla (druga možnost = z velikansko silo!); podobno: i. Siren desidia H.; pozneje pesn. z gen.: nympha improba conubii Stat. poželjiva.
b) nespodoben, umazan, nečist: improba verba, carmina O. = umazane, i. satureia Mart. pohotnost vzbujajoče.

4. metaf. brezmeren, čezmeren, pretiran, prevelik, zelo velik: labor omnia vicit improbus V. vztrajen, i. rabies ventris V. divja lakota; pri poznejših: res etiam deo improba Plin. zelo težavna; potem tudi o bolj konkr. stvareh: i. lumen Sen. ph. premočna, i. genua Col., barbarum villus Plin., arva, tegmina Val. Fl.

imprope (inprope), adv. zelo (prav) blizu: caelo Tert.

in-cupidus 3 zelo željan: maiores vestri incupidiores liberūm fuēre Afr.

īn-fāns -antis (in [priv.], fārī) „ne govoreč“

I. nem, mutast: scribit Herodotus Croesi filium, cum infans esset, locutum Ci.; pesn. pren.: infantes statuae (prim. statuā taciturnior) H.

— II. (kakor gr. νήπιος) o otrocih:

1. še ne govoreč, bebljajoč, jecljajoč: infanti vagiat ore puer O.; od tod enalaga: infans ... pudor H. sramežljivo jecljanje v zadregi.

2. zelo mlad, majhen: Iuv., habebat ex Noviā infantem filium Ci., infantium puerorum incunabula Ci., puer infans semestris Val. Max., infantes conditores urbis L. (o Romulu in Remu); fem.: infanti pupillae fortunas patrias ademit Ci., infans filia Suet.; metaf.: catuli Plin., boletus Plin. mlada goba.

3. otroški, otrokov: infantia saxo discutit ossa O., infantia pectora O.

4. otročji, trapast: omnia fuere infantia Ci. ep.

5. subst. m. (majhen) otrok (prim. šp. „infant“ in sl. tuj. „fant“): ardor animi ex infantium ingeniis elicit voces Ci., infantibus parcere C., aspicit infantem et „cresce puer“ dixit O., ingenuus infans semestris L., natus infans Vitr. novorojen; fem.: quartum intra mensem defuncta infante T., infantem suam reportavit Q., infantes parentibus orbatae Plin. iun., ab infante Col. od (svojih) otroških dni, od malega = ab infantibus Cels. (o več osebah); katahrestično o otroku v materinem telesu: in alvo materna componitur infans O., conceptus creverat infans O.

— III. brez govorniškega daru, nezgovoren: homines diserti ... et infantes Ci., Scipionem accepimus non infantem fuisse Ci., nihil Lentulo infantius Ci., si nihil dixissem, ne infantissimus ... viderer Ci. brez najmanjšega govorniškega daru; meton.: Fannii historia neque nimis est infans, neque perfecte diserta Ci. —

IV. = īnfandus neizrekljiv, nezaslišan: facinus Acc. fr.

Opomba: Gen. pl. infantium: (npr.) L., pa tudi infantum: Plin. iun.

in-numerālis -e neštev(il)en, brezštevilen, neprešteven, zelo velik: numerus Lucr.

in-numerus 3 (prvotno le pesn.) nešteven, brezštevilen, neprešteven, zelo velik: gentes, pyrae V., edidit innumeras species O., stravimus innumeris Pythona (zmaja) sagittis O., numerus Lucr., numeri Pl., Aus. ritmi, napevi; s kolekt.: hostis O., miles O., leone innumero Mart.; potem v poznejši prozi: Val. Fl., Suet., Eutr., pecunia T., miles T., Plin.

in-ōtiōsus 3 ne brez opravka, zelo dejaven, zelo delaven (gr. ἄσχολος): actio Q.