Franja

Theomnēstus -ī, m (Θεόμνηστος) Teomnést

1. grški kipar: Plin.

2. grški slikar: Plin.

3. grški pisec o veterini: Plin.

Theōn -ōnis, m (Θέων) Téon

1. slikar z otoka Samos: Plin.

2. neki retor: Q.

3. neki klicar:

4. opravljivi osvobojenec, ki je zaradi svojega zlobnega jezika prišel v pregovor; od tod adj. Theonīnus 3 téonski, teonínski: qui dente Theonino cum circumroditur H.

Thērimachus -ī, m (Θηρίμαχος) Terímah, grški slikar: Plin.

Tīmāgorās -ae, m (Τιμαγόρας) Timágoras

1. slikar iz Halkide, ki je ob pitijskih igrah pri umetniški tekmi prekosil grškega slikarja Panajna: Plin.

2. epikurejski filozof: Ci.

Tīmanthēs -is, m (Τιμάνϑης) Timánt, grški slikar za časa Parazija: Plin., Ci., Q.

Tīmarchus -ī, m Timárh, slikar: Plin.

Tīmomachus -ī, m (Τιμόμαχος) Timómah, slikar iz Bizantija, ki je živel v času Cezarja: Plin.

Xenō -ōnis, m (Ξένων) Ksénon

1. epikurejec iz Aten, ki sta ga Cicero in Atik zelo spoštovala: Ci. ep.

2. slikar iz Sikiona: Plin.

Xenocratēs -is, acc. -em in -ēn, m (Ξενοκράτης) Ksenokrát

1. Platonov učenec in njegov drugi naslednik v Akademiji, roj. v Halkedonu l. 396, umrl l. 314: Ci.

2. sloveč slikar: Plin.

Zeuxis -xis in -xidis (-xidos), acc. -xim, redkeje -xin ali -xidem, abl. -xide, m (Ζεῦξις) Zévksis (Zévksid)

1. grški slikar iz južnoitalske Herakleje okrog l. 425; živel je v Atenah in Efezu: Ci., Petr., Plin.

2. grški kipar: Plin.