Franja

Cēphe͡us -eī in -eos, acc. -ea, m (Κηφεύς) Kefej,

1. Belov sin, kralj v Etiopiji, Kasiopin mož, Andromedin oče, naposled sprejet med zvezde: Ci., O., Hyg., Mel. Od tod
a) adj. Cēphēïus 3 (Κηφήϊος) Kefejev, kefejski: Andromeda O., Pr., virgo (= Andromeda) O., arva O. etiopska. Cēphēus 3 (Κηφῇος) = Cēphēïus: Meroë Pr. etiopska.
b) patronim Cēphēïs -idis, f (Κηφηίς) Kefeida = Andromeda: O. (z voc. Cepheï).

2. neki argonavt: Hyg.

cerastēs -ae, m (gr. κεράστης rogat)

1. rogata kača: Pr., Cels., Lucan., Plin.; v laseh Furij: Stat.; met. kačji strup: incocta cerastis spicula Sil.

2. neki rogati drevesni črv: Plin. — Kot nom. propr. Cerastae -ārum, m Kerasti, Rogatci, mitično rogato ljudstvo na Cipru, spremenjeno v goved: O. (Po nekaterih razlagalcih se je Ciper sam imenoval Κεραστίς Rogati, zaradi mnogih predgorij).

ceraunius 3 (gr. κεραύνιος) h gromu (blisku) spadajoč, gromov, bliskov, od tod

1. rdečkast
a) cer. gemma neki dragulj, neke vrste mačje oko: Plin., Lamp. = subst. ceraunium -iī, n: Cl., M. ali ceraunus -ī, m: Prud., M.
b) cer. vitis: Plin.
c) ceraunia -ae, f rožičevec: Plin.

2. nom. propr.
a) Cerauniī montēs: Mel., Plin., Suet., Fl., pogosteje, zlasti pesn., le subst. Ceraunia -ōrum, n (sc. saxa ali promunturia, Κεραύνικ ὄρη): V., Pr., O., Fl., idr. Keravensko gorovje, pravzaprav Gromovne ali Bliskove višave na epirskem obrežju, tako imenovane zaradi pogostih viharjev in neviht (prim. Acroceraunia pri Acroceraunium).
b) Ceraunius (mōns): Plin., M. ali montēs Ceraunī: Mel., Plin. Keravensko pogorje, severovzhodni del Kavkaza, tudi cel Kavkaz.
c) Ceraunius saltus Keravensko gozdnato pogorje v Libiji: Mel.

cercopithēcus (cercopithēcos) -ī, m (gr. κερκοπίϑηκος) kerkopitek, repata opica, morska mačka: Luc. fr. (dobi se tudi cercupithēcos), Varr. ap. Non., Plin., Iuv., Mart. — Kot nom. propr. Cercopithēcus Pauerōs Kerkopitek Paverot, neki oderuh v Neronovem času: Suet.

chalāzius 3 (iz χάλαζα toča) toči podoben: lapis Plin. neki dragulj.

chalcītis -tidis, acc. -tim, f (gr. χαλκῖτις)

1. bakrenec, bakrova ruda: Cels., Plin.

2. halkitida, neki dragulj bronaste barve: Plin.

chamelaea -ae, f (gr. χαμελαία) pritlikava oljka, neki grm: Plin.

Charaxus -ī, m (Χάραξος) Haraks,

1. neki Lapit: O.

2. Sapfin brat: O.

Charops -opis, m (Χάροψ = Svetlooki) Harop,

1. neki Trojanec: O.

2. atenski arhont: Vell.

chlamys -ydis, acc. pl. -ydas in -ydēs, f (gr. χλαμύς) ohlapno volneno, včasih škrlatno in z zlatom pretkano vrhnje oblačilo gr. mož, poseb. odličnih vojakov, vojaški plašč, hlamida, tudi slovesno oblačilo Merkurja, Palade (Pallas), žena in otrok, kitaredov, zbora v tragediji, kraljev v gledališču, tudi potni plašč: Pl., Varr., Corn. idr., Scipionis... cum chlamyde... in Capitolio statuam videtis Ci. Punicea chl. O. škrlaten, Phrygia V. ali auro intertexta chl. O. z zlatom pretkan, pictus acu chlamydem V. v zlato vezenem vojaškem plašču, Sidonia chl. V. (o Didoninem lovskem plašču); v vojaškem plašču je prisostvovala tudi Agripina neki pomorski vojaški vaji; ipse (Claudius) insigni paludamento neque procul Agrippina chlamyde aurata praesedere T.; bogati Lukul je priskrbel za neki gledališki prizor 5000 škrlatnih vojaških laščev: H. (Epist. I, 6, 40, 44).

chlōrās (clōrās) -ae, acc. -an, m hlora, neki arabski smaragd: Plin.

Choaspēs -is in -ī, acc. -ēn in -in, abl. -ē, m (Χοάσπης) Hoasp,

I. rečno ime.

1. reka pri Suzah: Tib., Cu., Plin. — Soobl. Choaspis -is, m: Isid.

2. indijska reka: Cu.

— II. osebno ime: amnigena Choasp. (neki Kolhijec) V al. Fl.

Chromius -iī, m (Χρόμιος) Hromij, neki Trojanec: O:

Chrȳsis -idis, f (Χρυσίς) Hrizida = „Zlatka“, ime deklice v Terencijevi Andrii (Deklici z Androsa): Ter., Ci., in v neki Trabejevi komediji : Ci.

Chrȳsogonus -ī, m (Χρυσόγονος) Hrizogon,

1. L. Coprnelius Chr. Lucij Kornelij Hrizogon, Sulov osvobojenec, ki je zasnoval spletke proti Sekstu Rosciju in ga po nekem Gaju Erutiju obdolžil očetomora; Ci. je obtoženca tako ognjevito zagovarjal, da so Roscija sodniki spoznali za nedolžnega: Plin., venio nunc ad illum nomen aureum Chrysogoni Ci.

2. Verov (Verres) suženj: Ci.

3. neki kitared: Iuv.

Cleomenēs -is, m (Κλεομένης) Kleomen,

1. neki Špartanec: Ci.

2. neki Sirakužan: Ci.

3. gr. kipar: Plin.

4. graditelj Aleksandrije: Iust.

Clīniās -ae, m (Κλεινίας) Klinija,

1. Alkibiadov oče: N.

2. neki Kretčan, oseba pri Plat.: Ci.

combrētum -ī, n bot. neki loč ali véliki loč: Plin.

concitō -āre -āvī -ātum (frequ. in intens. glag. conciēre)

1. (od vseh strani) hitro (naglo) zgnati (zganjati), poz(i)vati, zb(i)rati, (s)klicati, (s)tirati: conscribebas servos ex omnibus vicis concitatos Ci., c. familias Ci., maiorem multitudinem armatorum C., omnem iuventutem suam L. pod orožje sklicati.

2. (z oslabljenim pomenom predloga) močno zagibati, pognati (poganjati), nagnati (naganjati), gnati (goniti), tirati: c. auras per viscera Lucr., naves, navem remis L., classem vehementi remorum ictu Cu., telum ex insidiis c. V. (s)prožiti, emittere missilia cum procursu, quo plurimum concitantur tela L. z zaletom, s katerim se kopja najbolj zavihte; (o bitjih): equum in eum concitavit N. konja je pognal proti njemu = zdirjal je (na konju) proti njemu, concitat calcaribus equum L. spodbode, concitant equos L., c. armenta in montes L. gnati, boves in cursum Col., beluam (slona) in fugam Cu.; tudi refl.: Val. Fl., se in hostem c. L. naglo zbežati, Allecto in Teucros Stygiis se concitat alis V. se požene (vzdigne, vzleti); med.: concitati magno cursu C. v viharni naglici.

3. pren. (z zunanjim obj.) gibati, vznemiriti (vznemirjati), vzburka(va)ti: eversas concitat eurus aquas O., ventos ac maria carminibus c. Mel., mare acriore vento concitatum Cu., acrius concitato spiritu Cu. s pospešenim dihanjem, sopeč, c. artūs Lucr. pretres(a)ti; medic.: c. carcinoma ali venas Cels. razdražiti; poseb. duševno vznemiriti (vznemirjati), razburiti (razburjati), preplašiti: animi quodam impetu concitatus Ci., uxor dolore concitata Ci., πάϑος concitat, ἦϑος solet mitigare Q., modi in certaminibus sacris non eādem ratione concitant animos ac remittunt Q.; tudi = spodbosti (spodbadati), spodbuditi (spodbujati), podž(i)gati, priganjati: c. iudicem ad fortiter iudicandum Q., colonias ad audendum aliquid Suet.; v pass.: a corpore animus abstractus divino instinctu concitatur Ci., concitari alicuius cohortatione ad studium cognoscendae … virtutis Ci., concitari ad maturandum N. k naglici, (milites) his inter se vocibus concitati L., ad despiciendam vitam exemplo manipularis militis concitatus Suet.; z inf.: quae vos dementia … concitat, o socii, captam dimittere Troiam? O.; occ.
a) politično razburiti (razburjati), razdražiti (razdraževati), (na)ščuvati, podpihovati, (na)hujskati: opifices et tabernarios Ci., contiones seditiose c. Ci., servitia S., non modo nationes, sed etiam servitia Asin. Poll. in Ci. ep., suos C., familiam seditionibus Col.; s praep.: gentes contra imperatorem nostrum Ci., exercitum adversus regem, Etruriam omnem adversus Romanos L., omnem Galliam ad suum auxilium C., motos metu poenae … ad arma Cu., validos Titanos in arma O.
b) sploh razdražiti (razdraževati), razjariti, razhuditi, razjeziti: furiae concitatae Ci., vexatione Pamphyliae concitari Ci., reprimere concitatam multitudinem N., iniuriis contumeliisque concitatus S., concitatus irā Poenus L., c. animam in iram, tumultuario nuntio milites Cu.
c) z notranjim ali proleptičnim obj. vzbuditi (vzbujati), povod da(ja)ti čemu, povzročiti (povzročati), sprožiti (sprožati), napraviti (napravljati); v pass. tudi nasta(ja)ti, poroditi (porajati) se, vznikniti: c. populi misericordiam Ci., iram, invidiam, odium Ci., Q., risum concitarunt N. vzbudili so le smeh, hoc risum iis concitavit N. ob tem so planili v smeh, c. lacrimas Q., Italiae concursum mea salus concitarat Ci., c. seditionem ac discordiam Ci., tumultum Ci., C., bellum Ci. ep., Hirt., N., L., Fl., sibi pugnam Q., sibi periculum Ph.; tempestates concitantur Ci., nova quaedam … concitari mala videbam Ci., concitatā magnā exspectatione Ci., risus, quo pacto concitetur Ci., ne novum bellum concitaretur Ci., Etruscum bellum pro Veiente concitatum L., pugna atrox concitatur L. vname se, tumultu concitato L., error vanis concitatus imaginibus Val. Max., videte subito desiderio fletus concitatos Sen. rh.; poseb. medic.: concitare morbos Cels., pituitam Cels. povzročati izcejanje sluzi, pa tudi = povečati izcejanje sluzi, somnum Plin. (o neki pijači) uspavati. — Adj. pt. pf. concitātus 3, adv. -ē pognan, od tod

1. pospešen, hiter, nagel, uren: concitati magno cursu C. naglo v silnem navalu, haud paulo concitatiore cursu L., caeli conversio est concitatior Ci., concitato equo ad hostem vehitur N. zdirja v naskok, concitato equo in aliquem impetum ferre ali in medium hostium agmen irrumpere Val. Max. v naskok dirjaje, quam concitatissimos equos immittere L. v kar najbolj divjem naskoku, concitatum sequentium agmen Cu. prerivaje, concitate agere pecus Col., concitatissime rapere aliquid Aug. kaj hlastno, ad mortem concitatissime tendunt ali properant Lact.

2. pren.
a) buren, silen, glasen, hrupen: c. vox Q., modos pronuntiationis plus iusto concitatos revocare Val. Max., concitatior clamor L., concitatissimus corporis motus Q.
b) α) duševno vzburjen, razburjen, razdražen, strasten, hud: pater, animus, affectūs Q., mores (equi) Col., concitatissima est in mortem rabies, si … Sen. rh. β) (o govoru in govorniku) razvnet, ognjevit, vznesen, živahen: oratio Q., Lucanus ardens et c. Q., Callicles adhuc concitatior Q., concitate dicere Q. hlastno (živo, razvneto), concitatius dicere Q., si aliquando concitate itur: numquam non frigide reditur Q.

congregātiō -ōnis, f (congregāre)

1.
a) (o živalih) združevanje, druženje, življenje v čredah: (bestiae) congregatione coetum quodam modo civitatis imitantur Ci., c. taurorum Vulg.
b) pren. (o ljudeh) družabnost, družabno življenje, sožitje: Sen. ph., Cod. Th., nos ad congregationem hominum (z ljudmi) esse natos Ci., naturalis quaedam hominum c. Ci. neki prirojen družabni nagon, prirojen čut za druženje; met. zbrana množica, zbor, družba: omnis c. filiorum Israël Vulg.

2. pren.
a) združenje, združevanje, združitev, nabor, kopičenje, nakopičevanje: defit calori c. Sen. ph. kopičenje toplote poneha, c. et conglobatio … guttarum Aug., c. unius fascis Vulg.; met.: omnis c. aquarum Vulg. vsa skupaj natekla voda, c. lapidum Hier. kup kamenja.
b) sestavljanje, sestava, povzetje, povzemanje, povzetek: argumentorum, criminum, rerum Q., personarum, locorum, temporum Q.