Franja

Baetasiī -ōrum, m Betazijci, ljudstvo v belgijski Galiji: T.

Bagiennī: Varr. (Bagennī Sil., Vagiennī Plin., Vagennī Sil.) -ōrum, m Bagienci (Bagenci, Vagienci, Vagenci), ljudstvo na severu Ligurije.

Bāiocassēs -ium, m Bajokas(c)i, ljudstvo v lugdunski Galiji v okolici današnjega Bayeuxa: Aus. Od tod adj. Bāiocassīnus 3 bajokaški: Sid.

Ballonitī -ōrum, m Baloniti, skitsko ljudstvo: Val. Fl.

Baniūrae -ārum, m Banjur(c)i, ljudstvo v tingijski Mavretaniji: Plin., Sil.

Barcānī -ōrum, m Barkanci, partsko ljudstvo ob hirkanski meji, menda = Hyrcānī: Cu.

Bardaeī -ōrum, m Bardejci, ilirsko ljudstvo (pri Ci. ep. in Plin. se imenujejo Vardaei Vardejci). Od tod adj. Bardaicus 3 bardejski = ilirski: Bardaicus calceus Iuv. nekak vojaški škorenj iz klobučevine, obuvalo rim. centurionov (šalj. = centurio); subst. Bardaicus -ī, m = Bardaicus calceus Mart. (IV, 4, 5, kjer drugi pišejo vardaicus).

Bargūsiī -ōrum, m (Βαργούσιοι) Barguzijci, ljudstvo v tarakonski Hispaniji: L.

Basilidae -ārum, m Bazilidi, sarmatsko ljudstvo: Mel., Plin.

Bastarnae: L., T., Cl. in Basternae: O., Plin., -ārum, m Bastarnci, Basternci, germ. ljudstvo ob Prutu; sg. Bastarna -ae, m Bastarnec: L.

Bastulī -ōrum, m Bastulci, ljudstvo v betski Hispaniji: Mel., Plin. — Soobl. v sg. Basculus -ī, m Baskulec: Varr.

Batāvī -ōrum, m Batavci, kelt. ljudstvo, ki se je s prvotnih bivališč preselilo na otoke v renskem poustju; zato se imenuje pokrajina med Renom in Valo insula Batavorum: C., T. idr.; sg. Batāvus -ī, m Batavec: Mart.; kolekt.: Sil., Iuv. Od tod adj. Batāvus 3 batavski: spuma Mart., aurem habeo Batavam Mart. neomikano uho.

Bebrycēs¹ -um, m (Βέβρυκες) Bebriki, ljudstvo v maloazijski deželi, ki se je pozneje imenovala Bithynia: Plin., Val. Fl., Amm.; sg. Bebryx -ycis, m (Βέβρυξ) Bebrik, prastari bebriški kralj (tudi Amycus), izvrsten borec s cestom in grozovitež, ki je žrtvoval premagane tujce; naposled ga je Poluk obvladal in ubil: Val. Fl., Stat. (z acc. Bebryca). Od tod subst. Bebrycia -ae, f (Βεβρυκία) Bebricija, Bebrikia, bebriška dežela, ki se je pozneje imenovala Bithynia: S. fr., Val. Fl.; adj. Bebrycius 3 (Βεβρύκιος)
a) bebriški = ki se tiče dežele Bebricije: gens V., fretum, regnum Val. Fl.; = bitinski: hospes Sid. (o bitinskem kralju Pruziji).
b) Bebrikov, bebriški: arena Stat. kjer se je Bebrik boril s Polukom, nemus Stat. kjer je Bebrik prežal na tujce, cruor Tert. ki jo je Bebrik prelil.

Bebry̆cēs² (Bebryces) -um, m (Βέβρῡ̆κες) Bebriki, staro ibersko ljudstvo v Narbonski Galiji: Val. Fl., Sil.; sg. Bebrȳx -ycis, m (Βέβρυξ) Bebrik, prastari bebriški kralj, po čigar hčeri Pireni (Pyrēnē) se imenuje Pirenejsko pogorje: Sil. Od tod adj. Bebrycius 3 (Βεβρύκιος) Bebrikov, bebriški = kralja Bebrika: aula (pesn. = Gallia) Sil., virgo (= Pyrene) Sil.

Bechīrēs -um, m (Βέχειρες) Behir(c)i, skitsko ljudstvo v Pontu (morda sor. z današnjimi Baškiri): Plin. — Soobl. Bechīrī (Bechērī) -ōrum, m: Mel.

Bellovacī -ōrum, m Belovaki, kelt. ljudstvo v belgijski Galiji med Seno, Somo in Oazo v pokrajini današnjega Beauvaisa: C., H., Plin.

Berecyntae -ārum, m (Βερεκύνται) in Berecyntēs -um, m (Βερέκυντες) Berekinti, Berecinti, staro ljudstvo v južni Frigiji. Od tod subst. Berecyntus -ī, m (Βερέκυντος) Berekint, Berecint, gradišče ob Sangariju in gora v Frigiji: Serv. Adj. Berecyntius 3 (Βερεκύντιος) berekintski, berecintski, pesn. =
a) frigijski: Berecyntia mater V., Stat. ali samo Berecyntia V., O., Arn. berecintska mati, Berecintija = Cybele (Rhea), tractus (ob meji Karije in Libije) Plin., iuga Cl.
b) Kibelin: heros (= Midas) O. njen sin, Attis Pers. Atid, njen ljubljenec, tibia H. frigijska piščal (sprva so nanjo igrali le ob njenem slavju), tympana buxusque V. v Kibelinem in pozneje tudi v Bakhovem bogoslužju, cornu H., furores Mart. besnenje Kibelinih svečenikov; Berecyntiacus 3 Kibelin: sacerdos Prud.; Berecyntiadēs -ae, m berekintski, berecintski: venator O. najbrž Atid (Attis).

Bergae -ārum, m Bergi, skitsko ljudstvo: Mel.

Bergistānī (Bergitānī) -ōrum, m Bergi(s)tanci, ljudstvo v tarakonski Hispaniji: L.

Bērōnēs -um, m Beronci, kelt. ljudstvo v tarakonski Hispaniji: L. fr., Auct. b. Alx.