Franja

Thyreum -eī, n (Ci. ep.) ali Thyrium -iī, n (L.) (Θύριον) Tírej, Tírij, mesto v Akarnaniji; njegovi preb. Thyriēnsēs -ium, m Tírejci, Tírijci, Tirejáni (Tirijáni): L.

Thyrsis -idis, m Tírsis (Tírsid)

1. pastirsko ime v pastirskih pesmih: V.

2. morilec Demetrija, Filipovega sina: L.

Thysdrus (Tysdrus) -ī, f (Θύσδρος) Tízdros (pozni pisci) in Thisdra -ae, f (Auct. b. Afr.) Tízdra, mesto v Afriki. — Od tod adj. Thysdritānus (Tysdritānus, Thisdritānus, Tisdritānus) 3 tízdrski, tizdritánski: Plin., Gell.; subst. Thisdritānī -ōrum, m Tizdritán(c)i: Auct. b. Afr.

Thyssagetae -ārum, m Tisagéti, azijsko pleme v Sarmatiji ob Volgi: Mel., Plin. (pri katerem najdemo v novejših izdajah Thussagetae Tusageti). — Soobl. Thyrsagetae -ārum, m Tirsagéti (Tirzagéti): Val. Fl.; sg. Thyrsagetēs -ae, m Tirsagét (Tirzagét): Val. Fl.

Tiānī -ōrum, m Tiján(c)i, preb. mesta Tija (Tios) (Tius) v Bitiniji: Mel., Plin. iun.

Tibarānī -ōrum, m Tibarán(c)i, pleme v Kilikiji ob gori Aman (Amānus): Ci. ep.

Tiberias -adis, f (Τιβεριάς) Tiberiáda, mesto ob Galilejskem (Genezareškem) jezeru; ustanovil ga je ustanovil kralj Herod Agripa v čast cesarju Tiberiju: Plin.

Tiberis -is, acc. -im, abl. -ī, m Tíbera, glavna reka srednje Italije (zdaj Tevere): L., Ci., V., H., Mel. — Od tod adj.

1. Tiberīnis -idis, f tíberska: Tiberinides nymphae O.

2. Tiberīnus (skrč. Tībrīnus (Sid.) in Thybrīnus (Cl.)) 3 tíberski: amnis L., T., flumen H., V., pater ali deus V. tiberski bog, ostium Ci., V., O., ostia Aug., campus Plin. polje ob Tiberi, insula Vitr., Arn.; subst. Tiberīnus -ī, m Tiberín
a) = Tibera, tiberska reka: Ci., V.
b) neki kralj v Albi Longi, po katerem je baje reka dobila ime: L.; pesn. pogrčena obl. za reko in za božanstvo je Thybris -idis, acc. -in in -im, voc. -i (Θύβρις) Tíbrida: V., O.; atrib.: Thybrides undae O.

Tiberius -iī, m Tibêrij, rimsko ime, skrajšano Ti. ali Tib., npr. Ti. Sempronius Gracchus, Ti. Claudius Asellus; poseb. znan je Ti. Claudius Nero = Tiberij Klavdij Nero(n), nav. imenovan samo Tiberius Tiberij, drugi rimski cesar (vladal v letih 14—37 po Kr.) sin Livije, Avgustov posinovljenec: T., Suet. idr. — Od tod adj.

1. Tiberēïus 3 Tibêrijev: aula Stat.

2. Tiberiānus 3 Tibêrijev, tiberijánski: domus, scorta Suet., pira Plin. Tiberijeve hruške, (hruške, ki jih je imel Tiberij še posebej rad), tempora Tert.

3. Tibereus 3 Tibêrijev: marmor Plin. — Subst. Tiberiolus -ī, m Tiberíol = Tiberijček = ljubi Tiberij: T.

Tibisēnus 3 (Tibissus Tibis, reka v Dakiji) Tíbisov, tíbiški, tibisénski: ostia Val. Fl.

Tībur -uris, abl. -e, loc. -ī, n Tíbur (zdaj Tivoli) staro mesto, ki so ga Sicilci ustanovili v Laciju ob bregovih reke Aniena (zdaj Aniene) na strmem hribu: pronum Iuv., supinum H.; bil je tudi zelo obiskovano letovišče: Ci., L., Val. Max., Plin., superbum V., vacuum H. miren, brez šuma, fertile, udum, uvidum H., Herculeum Mart. Herkulov (ker so tam še posebej častili Herkula). — Od tod adj.

1. Tīburs -urtis, abl. -ī tíburski: V., Stat., Gell., populus L., via H.; subst.
a) Tīburs -urtis, abl. -ī in -e, n Tíbursko, Tíbursko ozemlje: Varr., Gell., in Tiburti esse Ci., villam in Tiburti habes Glaucia ap. Ci.
b) Tiburtes -um in -ium, m Tíburci, Tiburjáni, preb. Tiburja: L., V., Plin., T., Front.

2. Tīburnus 3 tíburski: Anio Pr.; subst. Tīburnus -ī, m
a) Tíburec, Tiburján: Stat.
b) Tibúrn, Amfiarajev sin, ki je z bratoma Katilom in Korasom (Corās) ustanovil Tibur: Plin., lucus Tiburni H., Tiburni luculus Suet.; inačica Tīburtus -ī, m Tibúrt: gemini fratres Tiburtia moenia linquunt, fratris Tiburti dictam cognomine gentem V.

3. Tīburtīnus 3 tíburski, tiburtínski: terra Pr., calix Sen. ph., rus Suet., villa Stat., via Plin. iun. cesta, ki pelje (vodi) iz Rima v Tibur, lapis Plin. lehnják, apneni maček (it. travertino); kolekt.: Amm.; lapicidina Vitr., pila Mart. (neki kraj v Rimu); subst. Tīburtīnum -ī, n (sc. praedium) Tiburtínsko, Scipionovo podeželsko posestvo pri Tíburju: Ci., Sen. ph.

Tīcīnum -ī, n Ticín, mesto v Cisalpinski Galiji ob reki Ticin (zdaj Pavia): Plin., Plin. iun., T.

Tīcīnus -ī, m Ticín, levi pritok Pada v Cisalpinski Galiji, eden največjih pritokov te reke (zdaj Ticino); izvira na gori Adula in se izliva v Pad pri mestu Ticin. Ob tej reki je Hanibal l. 218 premagal Rimljane: L., Sil., Plin., Cl. — Od tod adj.

1. Tīcīnēnsis -e ticínski: campi Aur.

2. Tīcīnus 3 ticínski: fluenta Sil.

Tīfāta -ōrum, n Tifáte (Tifáta), gora v Kampaniji severno od Kapue s svetiščem Diane na vrhu (zdaj Monte Tifata): L., Vell., Sil.

Tifernum -ī, n Tifêrn

1. mesto v Umbriji ob Tiberi (zdaj Città di Castello): Plin., Plin. iun.; njegovi preb. Tifernātēs Tiberīni Obtíberski Tifernáti (Tifêrnci): Plin.

2. mesto v Umbriji ob Metavru (zdaj S. Angelo in Vado); njegovi preb. Tifernātēs Metaurēnsēs Obmetávrski Tifernáti (Tifêrnci): Plin.

3. mesto v Samniju ob reki in gori Tifern (Tifernus): L.

Tifernus -ī, m Tifêrn

1. gora v Samniju, ob kateri je ležalo mesto Tifern: L.

2. reka, ki izvira v Apeninih in teče ob gori Tifern (zdaj Biferno): Mel., Plin.

tilia -ae, f (morda sor. z gr. πτελέα brest in stvnem. fëlwa, fëlawa vrba?)

1. lipa: Col., Plin. idr., tiliae lēves V. z gladkim lubjem, gladkolubne, tiliae molles O. z mehkim lesom mehkoles(n)e, V.

2. meton. v pl. lipovo lubje, lipovo ličje, vezi iz lipovega lubja: Plin.

Timaeus -ī, m (Τίμαιος) Timáj

1. grški zgodovinopisec iz Tavromenija na Siciliji (352—256); 50 let je preživel v Atenah: Ci., N.

2. pitagorejski filozof iz spodnjeitalskih Lokrov, Platonov sodobnik; po njem je imenovan Platonov dialog (Τίμαιος), ki ga je Cicero prevedel v latinščino: Ci.

3. zdravnik: Cels.

Tīmāgenēs -is, m (Τιμαγένης) Timágen iz Aleksandrije, retor in zgodovinopisec v Rimu; pridobil si je Avgustovo naklonjenost, zaradi prevelike prostodušnosti in drznega jezika pa jo je zopet izgubil; iz maščevanja je sežgal svoje zgodovinsko delo o Avgustovi vladavini: H., Q., Sen. rh., Sen. ph.

timidus 3, adv. -ē (timēre) boječ (se), bojazljiv, plašen, strašljiv, obupan, oprezen, previden, pazljiv (naspr. audax, fortis; audacter, constanter, fidenter): Enn. fr., Acc. fr., Hirt., Sen. ph. idr., timidus imperitusque Ci., imbelles timidique Ci., nihil timidius columbā Varr., timidissime Phineu O., cum constanter ac non timide pugnaretur C., timide dico, sed tamen dicendum est Ci., senex res omnes timide gelideque ministrat H., timide verba intermissa retentat O., timide uti eo, quod oblatum est Plin. iun., timide rogare Sen. tr., timidius agere C., ipso praesente de eius virtute timidius dicere Ci., quod timidissime dicendum est Q.; preg.: mater timidi (v vojni) flere non solet V. (ker svojega življenja ne izpostavlja nevarnosti); enalaga: animus Ci., fides, amor, pudor, spes, preces, manus, cursus, navis O., tergum H.; pesn.
a) z objektnim gen.: timidus procellae H., deorum O., lucis, offensarum Sen. ph., doloris ac mortis Lact.
b) z inf.: non timidus pro patriā perire, Codrus pro patriā non timidus mori H.; tudi z ad: non timidus ad mortem Ci. ne boječ se smrti, timidus ad (proti) audaces (naspr. celsior (prevzeten) ad timidos) Amm.; z in z abl.: timidus in labore militari Ci.; subst. timidī -ōrum, m bojazljivci, boječneži, strahopetci, strašljivci, plašljivci: Q.