Franja

theātrum -ī, n (gr. ϑέατρον : ϑεᾶσϑαι gledati)

1. gledališče, teater: Naev. fr., Val. Max., Vitr. idr., terna theatra O. gledališče Gneja Pompeja, Marka Klavdija Marcela in Statilija Tavra, marmoreum O., nudum tectumque Stat., facere theatrum magnificum e marmore L., ingredi theatrum T., curvo theatro sedere O., arto theatro spectare H., sed exeamus theatro, veniamus in forum Ci. pustimo gledališče in preidimo (v govoru) k Forumu, aequo animo e vita, cum ea non placet, tamquam e theatro exeamus Ci. Za Grke so bila gledališča tudi (skupščinska) zbirališča za odločanje in posvetovanje o političnih vprašanjih: Ci., L., T. idr., veniebat in theatrum, cum ibi concilium populi haberetur N.

2. (pesn.) prizorišče za javne bojne igre: media in valle theatri V. sredi doline, ki je rabila za prizorišče; metaf. prizorišče, delokrog, področje delovanja (dejavnosti): forum populi Romani quasi theatrum illius ingenii Ci., ego vero non deero et, ubicumque pugnabo, in theatro orbis terrarum me esse credam Cu., in theatro (sc. aliquo) orbis terrarum versari Ci. ali esse Cu. biti (stati) na svetovnem prizorišču, biti (stati) vsemu svetu pred očmi, theatrum magnum habet ista provincia Ci., familiaritas magno theatro spectata (= javno) Ci., optimus quisque praeceptor frequentiā gaudet ac maiore se theatro dignum putat Q.

3. meton. gledalci, gledalstvo, poslušalci, poslušalstvo, občinstvo, publika: theatri clamores Plin., theatra tota reclamant Ci., tota saepe theatra et omnem circi tubam exclamasse barbare Q.; metaf. sploh gledalci, poslušalci, zborovalci, zbor, zborovanje, skupščina: spissis indigna theatris scripta pudet recitare H., cui sententiae ferunt theatra tota, plena stultis indoctisque, applausisse Aug., senatus consultum frequentissimo theatro (sc. populi) comprobatum Ci., tunc est commovendum theatrum Q. (o zboru sodnikov).

Thēbae -ārum, f (Θῆβαι), soobl. Thēbē -ēs, f (Θήβη) Tébe (Téba)

1. Thēbae (Boeōtiae), najstarejše in najznamenitejše, zato tudi glavno mesto Bojotije, rodni kraj pesnika Pindarja; te „sedmerovratne Tebe“ oz. „Tebe s sedmerimi vrati“ je po mitološkem izročilu zgradil Kadmos: Acc. ap. Prisc., Varr., Ci., L., N., O., Plin. idr.; v soobl. Thēbē: O.

2. Thēbae, „stovratne Tebe“ oz. „Tebe s stoterimi vrati“, staro glavno mesto Zgornjega Egipta (Thebais) ob Nilu, prej prestolnica egiptovskih kraljev, pozneje imenovano Διὸς πόλις (Diospolis): T., Mel., Plin. idr., hecatompyloe Thebae Amm., Thebas Thebaidos, quae hecatompylae appellantur Hyg.; v soobl. Thēbē: Plin., Iuv.

3. Homerjeve Thēbae, mesto v Miziji, ki ga je uničil Ahil, prestolnica Eetiona, Hektorjevega tasta: O., Pr.; v soobl. Thēbē: Cu., Plin.; zelo rodovitna pokrajina okrog tega mesta se je imenovala Campus Thebes L. ali Campus Thebe Mel. (τὸ Θήβης πεδίον) Tebsko (Tebansko) polje, Tebska (Tebanska) ravnica, Tebska (Tebanska) ravan.

4. Thēbae (Thessalae, Phthīōticae ali Phthīae, Θῆβαι αἱ Φϑιώτιδες), primorsko mesto v tesal(ij)ski Ftiotidi, pozneje imenovano Φιλίππου πόλις (Philippopolis): L., Plin.

5. Thēbae Lūcānae Lukan(ij)ske Tebe, ki jih že za časa Katona starejšega ni bilo več: Plin.

6. kraj na Sabinskem: Varr. (ki piše Tēbe). — Od tod adj.
a) Thēbaeus 3 (Θηβαῖος) tébski, tebájski, tebánski (= k egiptovskim Tebam sodeč): Cl.
b) Thēbaïcus 3 (Θηβαϊκός) tébski, tebájski, tebánski (= v egiptovskih Tebah, iz egiptovskih Teb): Plin.; subst. Thēbaïcae -ārum, f (sc. |palmulae) tébski (tebájski, tebánski) datelj(n)i: Stat.
c) Thēbaïs -idis in -idos, f tébska, tebájska, tebánska α) = k bojotijskim Tebam sodeča, iz bojotijskih Teb (prihajajoča): chelys Stat. Tebanca Amfiona; subst. αα) Thēbaïdēs -um, f (sc. feminae) Tebánke: O. αβ) Thebaïs -idos, f Tebáida, Stacijeva pesnitev o bojotijskih Tebah: Iuv. β) = k egiptovskim Tebam sodeča, iz egiptovskih Teb (prihajajoča); subst. Thēbaïs (sc. terra) Tebáida = Zgornji Egipt (z glavnim mestom Tebe): Plin., Hyg.; poznolat. soobl. Thebaïda -ae, f: Hier., Cass., Isid. γ) = k mizijskim Tebam sodeča, iz mizijskih Teb (prihajajoča); subst. Thēbaïs (mizijska) Tebánka: Thebais est Andromache O.
d) Thēbānus 3 tébski, tebájski, tebánski α) = k bojotijskim Tebam sodeč: agri Acc. ap. Non., modi H. Pindarjevi napevi, oratores Ci., arx (urbs) H. = bojotijske Tebe, deus Pr. = Hercules, dea O. = Ino (Leucothea, Matūta), mater = Agave O. ali Niobe Stat., genetrix Stat. = Leucothea, soror O. = Antigone (Eteoklova sestra), duces Pr. ali fratres Lucan. ali par Petr. = Eteocles in Polynices, semina O. zmajevi zobje, ki jih je posejal Tebanec Kadmos, aenigma Mart. tebanske Sfinge; subst. Thēbānus -ī, m Tebánec, preb. Teb: Epaminondas, Pelopidas, nemo N., Phrixus Mart.; pogosto pl. Thēbānī -ōrum, m Tebánci: Ci., L., N., Corn. β) = k mizijskim Tebam sodeč: mater V. ali subst. Thēbāna -ae, f Tebánka = Andromache: V.

Thēbē -ēs, f (Θήβη) Téba

1. nimfa, ljubica rečnega boga Azopa, po kateri so baje imenovane bojotijske Tebe: O.

2. soproga Aleksandra, tirana v Ferah (Pherae): Ci., Val. Max.

3. mestno ime; gl. Thēbae.

Thēbes (Thēbez) Tébes (Tébez), mesto v Samariji: Vulg.

Thēganūssa -ae, f (Θηγανοῦσσα) Teganúsa, otok v Mirtojskem morju: Mel.

Thēïum -iī, n Téion, mesto v Atamaniji: L.

Themis -idis, acc. -min, voc. Themi, f (Θέμις postava, zakon) Témida (Témis)

1. boginja pravice in zakonitosti, prva Zevsova soproga, boginja prerokovanja (fatidica), ki je imela v pradobi (pred Apolonom) preročišče v Delfih: O., Cat., Lucan., Cl., Amm., Serv.

2. Ilova hči, Anhizova mati: Hyg.

Themiscȳra -ae, f (Θεμίσκυρα) Temiskíra, staro grško mesto v Pontu na ravnini ob izlivu Termodonta, po mitološkem izročilu bivališče Amazonk. Mestno ime se je pozneje preneslo na vse obmestje: Cu., Plin.; isto mesto imenovano tudi Themiscȳrum (Themiscūrum) oppidum Temiskírsko (Temiskúrsko) mesto: Mel. — Od tod adj.

1. Themiscȳraeus 3 (Θεμισκυραῖος) temiskírski, temiskirájski, pri Temiskíri se nahajajoč: luci Amm.

2. Themiscȳrēnus 3 temiskírski, temiskirénski: regio Plin.

3. Themiscȳrius 3 temiskír(ij)ski, pri Temiskíri se nahajajoč: campi Iust.

Themisōn -ōnis, m (Θεμίσων) Temízon iz Laodikeje v Siriji, slovit zdravnik, Asklepiadov učenec; v Rimu je živel in deloval ok. l. 60: Plin., Sen. ph., Cels., Iuv.

Themisteas -ae, m Temísteas = Temistéjsko predgorje v Karmaniji: Plin.

Thenae -ārum, f Téne, mesto v Afriki: Mel., Plin.

Theodosius -iī, m (Θεοδόσιος) Teodózij

1. neki skeptik, ki je izdelal sončno uro: Vitr.

2. poslanec Hiošanov (Chios), ki ga je ubil Publij Klodij: Ci.

3. Flavius Theodosius ali Theudosius Flavij Teodozij (Teudozij), oče cesarja Teodozija I.: Aur., Amm., Cl.

4. Teodozij I. (Veliki), rimski cesar v letih 379—395 po Kr.: Aur., Cl.

5. Teodozij II., vnuk prejšnjega, v letih 408—459 po Kr. vzhodnorimski cesar; po njegovem naročilu so sestavili po njem imenovani codex Theodosianus. Od tod adj. Theodosiānus 3 Teodózijev (= cesarja Teodozija II.), teodozijánski, teodózijski: lex Cod. I.; prim. codex Theodosianus.

Theōn -ōnis, m (Θέων) Téon

1. slikar z otoka Samos: Plin.

2. neki retor: Q.

3. neki klicar:

4. opravljivi osvobojenec, ki je zaradi svojega zlobnega jezika prišel v pregovor; od tod adj. Theonīnus 3 téonski, teonínski: qui dente Theonino cum circumroditur H.

Theophanē -ēs, f (Θεοφάνη) Teófana, Bizaltova hči, ki je Pozejdonu, potem ko jo je spremenil v ovco, rodila ovna, ta pa je nesel Helo in Friksa v Kolhido: Hyg.; prim. Bisaltis: O.

Theopompus -ī, m (Θεόπομπος) Teopómp

1. z otoka Hios (Chios), Izokratov učenec, grški zgodovinopisec okrog l. 330: Ci., N.; pl. Theopompi Ci. možje kakor Teopomp. Od tod adj. Theopompēus ali Theopompīus 3 (Θεοπόμπειος) Teopómpov, teopómpski, teopompéjski: mos Ci., genus dicendi Ci. ep.

2. Cezarjev privrženec: Ci.

3. Ciceronov privrženec v Aziji: Ci. ep.

theōrēma -atis, n (gr. ϑεώρημα) učni stavek, izrek, dogma, teorém, starejše pouček: Gell. (z dat. ali abl. pl. -atis), M.; pisano v gr.: percepta appello, quae dicuntur Graece ϑεωρήματα Ci., accipe a me, mi Attice, καϑολικὸν ϑεώρημα earum rerum Ci.

Therapnē (pisano tudi Theramnē) -ēs, f in Therapnae -ārum, f (Θεράπνη, Θεράπναι) Terápna (Terámna), Terápne

1. mesto na Kreti: Mel., Plin.

2. mesto v Lakoniki jugovzhodno od Sparte, Helenin rodni kraj: Mel., Plin. (ki pišeta Therapne ali Theramne), Stat. — Od tod adj. Therapnaeus (Theramnaeus) 3 (Θεραπναῖος) terapnéjski, terapnájski (teramnéjski, teramnájski) =

1. iz (lakonijske) Terápne (Terámne) prihajajoč (izhajajoč), pesn. = lakón(ij)ski, spártski, spartánski: marita O. ali rure Therapnaeo nata puella O. = Helena, arma Sil. = kralja Menelaja in njegovih tovarišev, fratres Stat. = Kastor in Poluks, membra Stat. = Poluksovi, Amyclae Mart. spartske (ker so stale poleg Sparte), sanguis O. = amikelskega dečka Hiakinta (Hiacinta).

2. =
a) taréntski, tarentínski: Galaesus Stat.
b) sabínski: Therapnaeo av sanguine Clausi Sil. (Tarentčani (Tarentinci) in Sabinci so spartanskega rodu).

Thērē -ēs, f (Θήρη) Têra, otok v Egejskem morju: Sen. ph. (prim. Thēra).

thermae -ārum, f (gr. ϑερμός topel)

1. tople kopeli, toplice, têrme, v Rimu krasne, vsem ljudem namenjene stavbe, v katerih so vodo ogrevale podzemske peči: Agrippae Plin., Neronianae Mart., aedificavit Romae thermas Eutr., fundamenta thermarum im mari iacĕre Sen. iun., magnā thermarum et porticum et tricliniorum laxitate Suet.

2. = thermopōlium gostilna, krčma, nekakšna restavracija, točilnica (starejše točarnica) ali okrepčevalnica, okrepčevališče: Iuv.

3. kot nom. propr. Thermae -ārum, f (Θερμαί Toplice) Têrme = Toplíce, mesto na severni obali Sicilije, rimska kolonija, rodni kraj tirana Agatokla (zdaj Termini Imerese): Ci., Mel., Plin. Od tod adj. Thermitānus 3 têrmski, termájski, termitánski, iz Têrm prihajajoč (izhajajoč, izvirajoč): Ci.; subst. Thermitānī -ōrum, m Termájci, Termitán(c)i, preb. Term: Ci.

Thermē -ēs, f (Θέρμη) Têrma, mesto v Makedoniji, pozneje imenovano Thessalonica (zdaj Sedes južno od Soluna (Saloniki)): Plin. — Od tod adj.

1. Thermaeus 3 (Θερμαῖος) têrmski, termájski: sinus T. Termski (Termajski) zaliv.

2. Thermaïcus 3 (Θερμαϊκός) têrmski, termájski, termáiški: sinus Mel., Plin. Termski (Termajski, Termaiški) zaliv.