Franja

tarandrus -ī, m taránder, štirinožna žival v Skitiji, velika kot govedo, najbrž severni jelen ali (po drugih) los: mutat colores et Scytharum tarandrus nec aliud ex iis quae pilo vestiuntur Plin., tarandro magnitudo quae bovi est, caput maius cervino nec absimile, cornua ramosa, ungulae bifidae Plin.

Tarcondimotus -ī, m Tarkondímot, majhen kralj v Pizidiji: Ci. ep.

tard-ingemulus 3 (tardē in ingemere) počasi vzdihujoč: corpore pectoreque undique obeso ac mente exsensa, tardingemulo (v novejših izdajah tardigenuclo; gl. to besedo) senio obpressum Laevius ap. Gell.

Tarīchēa -ae, f (Plin., Suet.) in Tarīchēae -ārum, f (Cassius in Ci. ep.) (Ταριχεία, Ταριχεῖαι) Tarihéja, mesto v Galileji (zdaj Migdal).

Tarpēius 3 Tarpêj(ev), (baje) ime rimskega rodu. Sp. Tarpeius (Spurij Tarpej) je bil poveljnik na Kapitolu; njegova hči Tarpeja (Tarpēia) je izdala Rimljane in odprla vrata trdnjave Sabincem; ti so jo nato ubili tako, da so jo zasuli s ščiti: L., O., Val. Max., Aur., Fl. — V klas. dobi le kot adj. = tarpêjski: lex Ci., mons Varr., L. ali saxum L., T. ali rupes L., tudi le Tarpeius (sc. mons) Plin., Sen. ph. Tarpejski hrib, Tarpejska skala, Tarpejska pečina = jugovzhodni obronek Kapitola, s katerega so metali veleizdajalce, arx V. ali arces O. ali sedes V. (po sinekdohi =) Kapitol, pater Pr. = Kapitol(ij)ski Jupiter, fulmina Iuv. strele Kapitol(ij)skega Jupitra, corona ali frons Mart. venec, ki ga je dobil zmagovalec pri kapitolijskih igrah, nemus Pr.

Tarquinius 3 tarkvínijski, iz Tarkvínijev prihajajoč (izhajajoč, izvirajoč). Kot osebno ime Tarquinius (etrursko Tarchu, Tarchna) Tarquinius Priscus, T. Superbus Ci., L. idr. Tarkvinij Prisk, Tarkvinij Ošabni, znana rimska kralja; kot adj.: omne nomen Tarquinium L. vsa rodbina Tarkvinijcev; pl. meton. Tarquiniī -ōrum, m Tarkvíniji, mesto v Etruriji (do l. 1922 Corneto, zdaj Tarquinia): L., Ci.; od tod adj. Tarquiniēnsis -e tarkvínijski, iz Tarkvínijev prihajajoč (izhajajoč, izvirajoč): serva Ci., ager L., fundus Val. Max.; subst.
a) in Taquiniēnsī Varr. na Tarkvinijskem, na tarkvinijskem ozemlju.
b) Tarquiniēnsis -is, m (kolekt.) Tarkvínijec: L.; pl. Tarquiniēnsēs -ium, m Tarkvínijci, preb. Tarkvinijev: L., Plin.

Tarracīna -ae, f Taracína, mesto v Laciju (pozneje imenovano Anxur, zdaj Terracina): Ci., Mel., Plin., flumen Tarracinae L., reka Amazen (Amasēnus), ki se izteka pri Taracini. — Soobl. Tarracīnae -ārum, f Taracíne: L. Od tod adj. Tarracīnēnsis -e taracínski, iz Taracíne prihajajoč (izhajajoč, izvirajoč): Ci. idr.; pl. subst. Tarracīnēnsēs -ium, m Taracínci, preb. Taracine: T.

Tarracō -ōnis, f Tarakóna (zdaj Tarragona), primorsko mesto v Hispaniji, po katerem se je največja hispanska provinca imenovala Hispania Tarraconensis Tarakonska Hispanija: L., Ci., Mel., Plin. — Od tod adj. Tarracōnēnsis -e tarakónski: conventus, piscatores L., Hispania Mel., Plin., colonia T., vinum Plin.; pl. subst. Tarracōnēnsēs -ium, m Tarakónci, preb. Tarakone: C.

Tartēs(s)us in Tartes(s)os -ī, f (Ταρτησσός) Tartés, prastaro primorsko mesto v Hispaniji ob reki Betis (Guadalquivir): S. fr., Plin., Mel., Sil. — Od tod adj.

1. Tartēs(s)ius 3 tartésijski, tartéški: murena Varr. ap. Gell., litora O. = zahodni ocean; subst. Tartēssius -iī, m Tartésijec, Tartešán: Tartessius iste Ci. ep. = Balbus; pl. Tartēsiī -ōrum, m Tartésijci, Tartešáni, preb. Tartesa: Plin.

2. Tartēs(s)iacus 3 tartésijski, tartéški: aequor Sil., vadum Cl. = zahodni ocean, thyrsi Col. = lactuca; tudi = hispán(ij)ski: arenae Cl., stagna Sil.; pesn. = hispán(ij)ski: tellus Sil.

3. Tartēs(s)is -idis, f tartéška: lactuca Col.

Tarusātēs -ium, m Taruzáti, galsko pleme v Akvitaniji: C., Plin.

Tarvīsium -iī, n in Tarvīsum -ī, n in Tarvīsus -ī, f Tarvízij (Tarvíz) (zdaj Tarvisio, Trbiž), mesto v Venetiji (Veneciji, zdaj Benečija). — Od tod adj.

1. Tarvīsiānus 3 tarvízijski, tarvíški: P. F.

2. Tarvīsīnus 3 tarvízijski, tarvíški: Cass.

3. Tarvīsānus 3 tarvízijski, tarvíški: montes Plin.

Tattaeus -ī, m Tatáj (Tatéj), Tatájsko (Tatéjsko) močvirje v Veliki Frigiji: Plin.

Taunus -ī, m Távnus, pogorje v kotu med rekama Ren in Majna (zdaj Taunus): Mel., T.

Tauriī lūdī -ōrum, m távrijske igre, slovesnost v Rimu na čast podzemskim bogovom: Varr., L., Serv., Fest.

Taurīnī -ōrum, m Tavrín(c)i, ligurijsko pleme v Cisalpinski (Tostranski) Galiji: L.; njihovo glavno mesto je bila Augusta Taurīnōrum ali Colonia Taurīna (zdaj Torino): T. — Od tod adj. Taurīnus 3 tavrínski: saltus L.

Tauriscī -ōrum, m Tavríski, ljudstvo v Panoniji: Plin. — Od tod adj. Tauriscus 3 tavrískovski, tavríški: gens Plin. — Kot nom. propr. Tauriscus -ī, m Tavrísk, grški gledališki igralec: Ci.

Tauroīs -oentis, acc. -oenta in -oin, f Tavroént, masilijska primorska trdnjavica v Narbonski Galiji: C., Mel.

Tauropolos -ī, f (gr. ταυροπόλος „bike podeča, bike dreveča“ ali „pri Tavrijcih čaščena“) Tavrópolos, Artemidin (Dianin) vzdevek v mestu Amfipolis: templum Dianae, quam Tauropolon vocant (= gr. Ταυροπόλιον) L.

taurus¹ -ī, m (indoev. osnovna obl. najbrž *təu̯ro- bik = „debeli“, „trdni“ iz indoev. baze *teu̯H- oteči, nabrekniti; prim. skr. sthūráḥ, sthūláḥ debel, trden, gr. ταῦρος bik, umbr. turuf, toru = tauros, sl. tur, lit. taũras, got. stiur = stvnem. stior = nem. Stier)

I. bik, vol (naspr. vacca): Pl., Varr., C., Col., Plin. idr., fessi vomere tauri H., terram … invortant tauri V., taurorum cornua Sen. ph.; preg.: potest taurum tollere, qui vitulum sustulerit Petr. = z vajo moč raste; pesn. meton. goveje usnje: aspice et haec crudis durata volumina tauris nec peto sortis opem, sed quos potes indue caestus Val. Fl. —

II. metaf.

1. bronasti bik, ki ga je izdelal Peril za tirana Falarisa (Falarida); ta je v njem sežigal obsojence: O., Plin., taurus Phalaridis ille nobilis Ci.

2. ozvezdje Bik: O., Plin., aperit annum taurus V.

3. ptič, ki posnema mukanje volov, mogoče bóbnarica: Plin. (10, 116).

4. bik, vol, vrsta hroščev: Plin. (30, 39).

5. bik, neka drevesna korenina: Q.

6. presredek, telesni del med zadnjico in sramom: Fest.

Taurus² -ī, m (Ταῦρος) Távros, gorovje v mali Aziji (zdaj Toros): N., Ci., Varr., Mel. idr., Tauri Pylae Ci. ep. Vrata (Tavrosa), prelaz med Kapadokijo in Kilikijo.