Franja

Micōn -ōnis (in -ōnos), m (Μίκων) Míkon

1. slikar za časa Fidije: Varr. (z gen. -ōnos), Plin.

2. istoimen(sk)i mlad slikar: Plin.

3. kipar iz Sirakuz: Plin.

4. ime pastirja: V.

Nealcēs -ae, m (Νέαλκης „nova moč“) Neálk, grško moško ime; poseb.

1. neki Trojanec: V.

2. grški slikar: Plin., Fr.

Neoclēs -is in (pri N.) -ī, m (Νεοκλῆς) Néokles, gr. moško ime. Znani so:

1. Temistoklov oče: N.

2. Epikurov oče, ki je šel kot „poljelovec“ (agripeta) na otok Samos in tam ustanovil šolo v mestu Samos: Ci.

3. neki slikar: Plin. — Od tod patron. Neoclīdēs -ae, m (Νεοκλείδης) Neoklíd (Neoklêjd), Neoklov sin (= Temistokles): O.

Nessus -ī, m (Νέσσος) Nésos

1. reka v Trakiji, ki izvira v Rodopskem gorovju in se izliva v Egejsko morje, prvotno Nestus (Nestos) -ī, m (Νέστος) Nést(os): Mel. (zdaj Nesto, turško Karasu): L.

2. Kentaver v Ajtoliji, ki ga je Herkul ubil pri poskusu ugrabitve Dejanejre. Umirajoč je Nesos Dejanejri podaril s svojo strupeno krvjo prepojeno obleko kot ljubezensko sredstvo; s to krvjo je Dejanejra prepojila Herkulovo praznično oblačilo, ki je potem Herkula pokončalo: H., O., Hyg. Od tod adj. Nessēus 3 (Νέσσειος) Nésov: manus, sanguis, venenum O., tabes Sen. tr.

3. grški slikar: Plin.

Nīcānor -ōris, m (Νικάνωρ) Nikánor

1. Parmenionov sin, poveljnik Aleksandra Velikega: Cu.

2. iz Stagire, admiral Aleksandra Velikega, pozneje Kasandrov podpoveljnik: Cu., N.

3. grški slovničar iz Kirene za časa cesarja Hadrijana: Suet.

4. grški slikar: Plin.

Nīciās -ae, m (Νικίας) Níkias, gr. moško ime. Poseb. znani so:

1. atenski državnik in vojskovodja, Alkibiadov vrstnik: N., Iust.

2. N. Curtius Nikias Kurcij, slovničar, Ciceronov spremljevalec v Kilikiji: Ci. ep.

3. Pirov dvorjan, ki se je konzuloma Gaju Fabriciju in Kvintu Emiliju ponudil, da zastrupi kralja: Quadr., Gell., Amm.

4. slikar iz Aten: Plin.

Nīcomachus -ī, m (Νικόμαχος) Nikómah

1. gr. slikar: Ci., Plin.

2. Aristotelov sin, gr. filozof: Ci.

3. gr. glasbenik: Plin.

Nicophanēs -is, m (Νικοφάνης) Nikófan, gr. slikar: Plin.

Pācuvius -iī, m Pakúvij, rim. (ali osk.) moško ime. Znani so:

1. M. Pacuvius Mark Pakuvij iz Brundizija, Enijev nečak in učenec, tragiški pesnik in slikar v času druge punske vojne: Ci., H., Q., Plin. — Od tod adj. Pācuviānus 3 Pakúvijev, pri Pakúviju: ille Pacuvianus Ci., illud Pacuvianum Gell. oni Pakuvijev izrek, testudinem Pacuvianam putas? Tert.

2. Pacuvius Calavius Pakuvij Kalavij, glavar v Kapui v času druge punske vojne: L.

3. Pacuvius Labeo (Antistius) Pakuvij Labeon (Antistij), oče slovečega pravnika Antistija Labeona, tudi sam pravnik in eden od zarotnikov zoper Cezarja, umrl l. 42: Gell.

Pamphilus -ī, m (Πάμφιλος) Pámfil, gr. nom. propr.

1. Platonov učenec, ki ga je poslušal Epikur: Ci.

2. gr. slikar iz 4. stol.: Plin.

3. gr. retor iz 2. stol.: Ci., Q.

Panaenus -ī, m (Πάναινος) Panájnos, grški slikar, brat Fidije: Plin.

Parrhasius² -iī, m (Παρράσιος) Parázij, slikar, Efežan, okrog l. 400 v Atenah: H., Pr., Plin., Sen. rh.; pl. Parrhasiī Ci. umetniki kakor Parazij, umetniki, kakršen je bil Parazij.

Pausiās -ae, acc. -an, m (Παυσίας) Pávzias, grški slikar iz Sikiona, Apelov sodobnik (okrog l. 350): Plin. Od tod adj. Pausiacus 3 (Παυσιακός) Pávzijev: tabella H.

Polygnōtus -ī, m (Πολύγνωτος) Polignót, slaven grški slikar in kipar v Atenah, rojen na otoku Tazos, Sokratov sodobnik: Ci., Plin.

Prōtogenēs -is, acc. -em in -ēn, m (Πρωτογένης) Protógen, sloveč grški slikar iz mesta Kavnos na obali Karije (okrog l. 300): Varr., Ci., Col., Plin., Q., Gell.

Serāpiō(n) -ōnis, m (Σεραπίων) Serapíon ali Serápion, grško moško ime. Poseb. znani so: grški

1. zemljepisec iz Antiohije, najbrž Eratostenov sodobnik: CI. EP.

2. egiptovski poslanec v Rimu: C.

3. grški zdravnik: CELS.

4. stoik iz mesta Hierapolis: SEN. PH.

4. grški slikar: PLIN.

5. Atikov suženj ali osvobojenec: CI. EP.

6. zloglasni Grk, trgovec z darilnimi živinčeti, po katerem je Publij Kornelij Scipion Nazika dobil vzdevek Serapion, ker mu je bil podoben: CI. EP., L. EPIT., VAL. MAX., PLIN.

sīmus 3 (tuj. σιμός)

1. (navzgor) zavihan, privihan, plosk, top (večinoma o nosu): puer simā nare Mart., simis naribus Sen. ph. fr., rostrum (sc. delphini) Plin., sculptura Vitr. ploska rezbarija, ab ea parte, qua sima est (naspr. qua gibba est) Cels.

2. ploskonos, toponos: Nerei simum pecus (= delfini, pliskavke) L. Andr., capellae V. Od tod Sīmus -ī, m Sím(us) = Ploskonosec, Toponosec
a) rimski priimek: hinc cognomina Simorum Plin.
b) grški nom. propr. (Σῖμος) Símos α) grški slikar: Plin. β) zdravnik: Plin. (v novejših izdajah obl. Simos).

Sōcratēs -is in -ī, acc. -em, pa tudi -ēn, voc. včasih -e, m (Σωκράτης) Sókrat

1. atenski filozof, rojen l. 469, nasprotnik sofistov. Kot veleizdajalec in pohujševalec mladine je bil obsojen na smrt l. 399: Pl., Ci., Val. Max. idr.; pl. Socratae apel.: cur non aliquando possint omnia quoque paria usu venire, ut existant per huiuscemodi stellarum concursiones et similitudines Socratae simul et Antisthenae et Platones multi genere, forma, ingenio, moribus, vita omni et morte pari? Gell., sic Agathonis convivium, quia Socratas Phaedros Pausanias et Erysimachos habuit Macr. — Od tod adj. Sōcraticus 3 (Σωκρατικός) Sókratov, sókratski: philosophi Ci. sókratski filozofi, sókratovci, sokrátiki = Sokratovi učenci, pristaši Sokratove filozofske šole, sermones H. = filozofski, modroslovski, chartae H. spisi sokrátikov, domus H. Sokratova (filozofska) šola, opus O., interrogationes Q., sinus Pers. filozofiji (modroslovju) vdano, aliquem Socraticā fide diligere Petr., Socratici cinaedi Iuv. (mereč na Sokratovega ljubljenca Alkibiada); subst. Sōcraticus -ī, m sokrátik, sókratovec, Sókratov učenec ali pristaš, učenec Sókratove filozofske šole: Xenophon Varr., N.; večinoma pl. Sōcraticī -ōrum, m sokrátiki, sókratovci, Sókratovi učenci ali pristaši, učenci Sókratove filozofske šole: Ci.

2. grški slikar: Plin.

3. grški kipar: Plin.

Sōpolis -idis, m Sópolis (Sopólid), slikar iz Ciceronovega časa: Ci. ep., Plin.

Stadie͡us -eī, m Stadiêj, grški slikar: Plin.