Franja

Bacchĭus -iī, m Bakhij, neki gladiator: H.

baptēs -ae, m bapt, neki dragulj: Plin.

Bēlus -ī, m (Βῆλος)

I.

1. (v svetem pismu Baal) Bel ali Baal, azijski predzgodovinski kralj, ki je dal zgraditi Babilon in ustanovil asir. kraljestvo. Pozneje so ga enačili s Herkulom in Jupitrom: Ci. (ki ga v spisu De nat. deor. III, 16, 42 pomotoma postavlja v Indijo), Min., Amm., Serv., Orchamus septimus a prisci numeratur origine Beli O. V gr. mitologiji je Bel Pozejdonov sin, egipt. kralj, Danajev, Egiptov in Kefejev oče in praoče tirskih kraljev: V. Zato si ga V. predstavlja kot Didoninega očeta, ki je osvojil Ciper in ga predal Tevkru. Od tod patronim
a) Bēlīdēs -ae, m (Βηλίδης) Belid, Belov potomec: surge, Belide (= Egiptov sin Lynceus) O., Belidae nomen Palamedis (= Kefejev pravnuk Palamedes) V., Belidae fratres (= Danaus in Aegyptus) Stat.
b) Bēlis -idis, f (Βηλίς) Belida, nav. pl. Bēlidēs -um, f (Βηλίδες) Belide (= Danaides), Danajeve hčere, Belove vnukinje: O.
c) Bēlias -adis, f = Bēlis: Sen. tr.

2. Bel, neznan mag: Arn. —

II. Bel, rečica v Feniciji: T. —

III. Bel, neki dragulj: Plin.; drugačen pa je Beli oculus dragulj mačje oko: Plin.

Bitiās -ae, m (Βιτίας) Bitija,

1. Trojanec, Alkanorjev sin in Pandarov brat dvojček, Enejev tovariš: V.

2. neki Tirec na Didoninem dvoru: V.

Boēthus -ī, m (Βοηϑός) Boet,

1. neki stoik: Ci.

2. sloviti umetnik v izdelovanju bronastih posod okoli l. 370, najbrž iz Halkedona (ali iz Kartagine): Ci., Plin.

bōloe (gr. βῶλοι grude) „grude“, neki dragulji, podobni grudam: Plin.

bostrychītis, acc. -tin, f (gr. *βοστρυχῖτις), po drugih bostrychītēs -ae, m bostrihit, neki dragulj: Plin.

botryītis -tidis in -tidos, f (gr. βοτρυῖτις) grozdasta: cadmea Cels., Plin. kalamina z grozdastimi kristali; kot subst. fem. botriitida, neki dragulj: Plin. (pri nekaterih botryītēs -ae, m botriit).

brontea -ae, f (iz βροντή) bronteja, „gromovka“, neki dragulj: Plin. — Soobl. brontia: Isid.

Broteās -ae, m (Βροτέας) Broteja, gr. moško ime. Poseb.

1. Vulkanov in Minervin sin: O.

2. Perzejev tovariš: O.

3. neki Lapit: O.

cabāllus -ī, m (prim. gr. καβάλλης kljuse) kljuse, kleka in sploh konj za vsakdanjo rabo (naspr. equus bojni konj): taetri tardique caballi Luc. ap. Non., circum vectari rura caballo H., caballus Gorgoneus (= Pegasus) Iuv., caballos equis cedere Hier.; preg.: optat ephippia bos, piger optat arare caballus (starodavniki so namreč pri oranju uporabljali le bike ali junce) H. = nihče ni zadovoljen s svojim stanom, lassus tamquam caballus in clivo Petr. (o človeku, ki mlahavo hodi). — Kot nom. propr. Cabāllus -ī, m Kabal: Tettius Caballus Mart. Tetij Kabal, neki glumač.

caelicola -ae (gen. pl. pesn. tudi -ûm), m (caelum² in colere)

1. nebeščan, pesn. bog, božanstvo: Luc. fr., Enn., V., O. idr. pesniki.

2. pl. Caelicolae častilci neba, neki judovski razkolniki: Cod. Th.

Callaecī (Plin.) in Gallaecī (L. epit., Plin., Eutr.) -ōrum, m Kaleki, Galeki, ljudstvo v severovzhodni Hispaniji. Od tod subst. Callaecia (Gallaecia) -ae, f Kalecija (Galecija), njihova domovina, ki je slovela po zlatih rudnikih in konjereji: Plin., Fl., Iust., Cl. Adj.

1. Callaecus (Gallaecus) 3 kalecijski (galecijski), kaleški (galeški). Kot priimek Decima Bruta, ki je premagal Kaleke: Vell., Plin.

2. Callaïcus (Gallaïcus) 3 = Callaecus (Gallaecus): Call. hostis O., Gall. gens Plin., Call. Lampon (neki dirkalni konj) Sil., Call. metallum Sil. ali aurum Mart.; subst. Callaïca -ae, f (sc. gemma) kaleški dragulj, moten, rumenkast dragulj, ki je dobil ime po barvi kaleškega zlata: Plin.

Calliās -ae, m (Καλλίας) Kalija,

1. bogati Atenec: N.

2. neki stavbar: Vitr.

Calvisius 3 Kalvizij(ev), ime rim. plebejskega rodu. Poseb.

1. C. Calvisius Sabīnus Gaj Kalvizij Sabin, l. 48 Cezarjev legat, l. 39 pretor v stari Afriki: Ci., C.

2. C. Calv. Sabinus, konz. v Tiberijevem v času, tožnik Neronove matere Agripine; naredil je samomor v Kaligulovem času: T.

3. Calv. Sabinus, neki bogatin pri Sen. ph. (morda isti kakor Kalvizij, omenjen pod 2.). —ōOd tod adj. Calvisiānus 3 Kalvizijev: Dig.

canthariās -ae, m (iz κανϑαρίς španska muha) kantarij, neki dragulj s podobo španske muhe: Plin.

Catius² 3 Kacij(ev), ime rim. rodu, poseb.

1. M. Catius Insuber Mark Kacij Insubrec, epikurejec, umrl l. 45: Ci. ep., Q. Od tod adj. Catiānus 3 Kacijev: spectra Ci. ep.

2. neki drug Kacij (najbrž Catius Miltiades, ki je menda pisal „de opere pistorio“) v Horacijevi 4. satiri II. knjige na široko razpravlja o kuharski umetnosti.

catochītis -tidis, f (gr. κατοχῖτις) katohitida, neki dragulj: Plin.; tudi catochītēs -ae, m katohit: Prisc.

Celadōn -ontis, m (gr. Κελάδων = vpijoči, hrupeči) govoreče ime borilca, Keladon, Razgrajač,

1. Finejev tovariš: O.

2. neki Lapit: O.

celer -eris -e, adv. celeriter (prim. gr. *κέλλω, κέλομαι gonim, tiram, κελεύω priganjam, ukazujem, κέλης konj dirkač, βουκόλος goveji pastir, lat. celsus)

1. hiter, nagel, uren: N., L., T. idr., face te propere celerem Pl., sagittae, navis O., canis, equus, classis Tib., iambi H. lahkotni, progenuit pedibus celerem V. brzonogega, quam habui, absumpsi celeriter Pl., cisio celeriter ad urbem advectus Ci., imperata celeriter fecerunt C., Cu., celerius omnium opinione C. hitreje kakor se je sploh mislilo; enalaga: c. pedes Pr., alae, corpus, fuga V.; z abl.: celer iaculo V. spreten v metu kopja, pennā O., motu Lucan.; pesn.
a) z inf.: celer sequi Aiax ali celer excipere aprum H.
b) z gen. gerundii: c. nandi Sil.

2. pren.
a) nagel, hiter, uren: consilium Ter., celeri auxilio opus est N., celeria remedia N. hitro učinkujoča, animus c. V., oratio Ci. mens, quā nihil est celerius Ci., c. victoria C. hitro dobljena, mors Tib., Suet., quā fata celerruma (sunt) V. kjer smrt najhitreje nastopi; z abl.: cogitatione ali sensu celer Vell. nagle doumljivosti, uvae celeres proventu Plin.
b) v slabem pomenu prenagel, prehiter, silen, vročekrven: consilia celeriora L.; pesn. z inf.: irasci celer H. nagle jeze, oderunt sedatum celeres H.

3. subst. Celerēs -um, m hitreci, sprva jezdeci, pozneje rim. vitezi: Plin., Dig. idr., trecentosque armatos ad custodiam corporis, quos Celeres appellavit... habuit (Romulus) L. Razdeljeni so bili v tri centurije (Ramnes, Tities, Luceres), vsaki je načeloval tribun (tribunus Celerum): praeco ad tribunum Celerum, in quo tum magistratu forte Brutus erat, populum advocavit L. Numa je število centurij podvojil, Tarkvinij Prisk pa pomnožil na 1200 mož (gl. tudi tribūnus). V sg. Celer načelnik Celerum in Remov morilec: O. (Fast. IV, 37 in nasl.) — Celer -eris, m Celer (Hitri), priimek Cecilijevega, Domicijevega, Egnacijevega, Mecijevega in Novijevega rodu. Samo Celer
a) Atikov osvobojenec: Ci. ep.
b) stavbenik v Neronovem času: T.
c) neki vitez v Domicijanovem času: Plin. iun.

Opomba: Neutr. celere = celeriter: Pac. fr., Enn. ap. Non., Lex ap. Front., Cypr.; celer kot fem.: L. Andr. ap. Prisc., Lucr., Cael.; celeris kot masc.: Naev. fr., Ca. ap. Prisc. Gen. pl. celerum nam. celerium: Cael. Nenavaden superl. celerissimus: Enn. ap. Char. et ap. Prisc., Matius ap. Prisc.