Franja

Arimaspī -ōrum, m (Ἀριμασποί), bolje Ariaspae -ārum, m (Ἀριάσπαι) Arimaspi, Ariaspi, arijsko konjeniško ljudstvo v južni perzijski pokrajini Drangijani: Cu., Mel., Plin., Gell.; sg. Arimaspus (kolekt.): Lucan.

Arvernī -ōrum, m Arvernci, mogočno kelt. ljudstvo v Akvitaniji (v današnji Auvergni): Varr., C., L. idr.; sg. Arvernus -ī, m Arvernec: Hirt. Od tod adj. Arvernus 3 arvernski: L. epit., Plin.

Astramītae -ārum, m (Ἀστραμῖται) Astramiti, ljudstvo v vzhodni Srečni Arabiji; Plin. Od tod adj. Astramīticus 3 astramitski: Plin.

Astyanēnus 3 astianenski: gens Cod. I. ljudstvo v Veliki Armeniji.

Athamānēs -um, m (Ἄϑαμᾶνες) Atamani, epirsko ljudstvo v dolini ob gornjem Aheloju, po razpadu molosovske države samostojno pod svojimi vladarji, katerih zadnji je bil Aminander: Ci., L., Plin. Od tod subst. Athamānia -ae, f (sc. terra, Ἀϑαμανία) Atamanija, dežela Atamanov: L.; Athamānis -idis, f Atamanka: O.; adj. Athamānus 3 atamanski: litora Pr.

Atlās, rok. tudi Atlāns, -antis, acc. v prozi večinoma -antem, pesn. včasih tudi -anta, voc. Atlā, m (Ἄτλας) Atlas, Atlant, Titan, sin Titana Japeta in Klimene (ali Azije), Menetijev, Prometejev in Epimetejev brat, ljubitelj zvezdoslovja; Plejona mu je rodila sedmero Plejad, Ajtra (Aethra Αἴϑρα) sedem (ali pet po Hyg.) Hijad, Hesperida pa Hesperidke; bil je tudi oče Nimfe Kalipso. Po Hom. je bog, ki drži nebeške stebre, nebo in zemljo narazen, po Hes. pa nosi nebo samo z glavo in utrujenimi rokami, baje za kazen, ker se je bil udeležil titanskega boja. Po poznejšem mitu mavretanski kralj, ki ga je Perzej spremenil z Meduzino glavo v kamen (ali goro), ker mu je bil odrekel gostoljubnost: Ci., O. Od tod Atlās Atlant, visoko Atlantsko gorovje v Mavretaniji, na katerem naj bi po mitu slonelo nebo: V., O., Hyg., Vitr.; apel. = dolgin: Iuv. (ironično o nekem pritlikavcu). — Od tod

I. adj.

1. Atlantēus 3 (Ἀτλάντειος)
a) Atlantov (= Titana Atlanta): Pleiades O.
b) atlantski (= ki se tiče Atlantskega gorovja), zahodnoafriški, libijski: finis H., gurges Stat., Oceanus Cl. Atlantsko morje, populi Amm. ob vznožju Atlanta.

2. Atlantiacus 3 = Atlantēus b): litus Sil., profundum Aus.

3. Atlanticus 3 (Ἀτλαντικός) = Atlantiacus: mare Ci., Mel., Plin. ali aequor H., Mel. ali Oceanus Mel., Plin. Atlantsko morje, Cambolectri Plin. mestna občina v Narbonski Galiji, accola, regna Sil., munera Mart. iz atlantskega (citrovega) lesa.

4. Atlantis -idis, f atlantska, zahodnoafriška, libijska: silva Lucan. citrov gozd, citrovje.

— II. subst.

1. Atlantēs -um, m (Ἄτλαντες) Atlanti,
a) iz zemlje rojeni velikani, tudi Gigantes: Naev. ap. Prisc.
b) ljudstvo v notranji Afriki: Mel., Plin. (z acc. Atlantas).

2. Atlantia -ae, f Atlantija, star. ime za Etiopijo: Plin.

3. Atlantion -iī, n atlas, prvo vratno vretence, ki nosi celotno breme glave in drugih vratnih vretenc (po Atlantu): Plin.

4. Atlantis -idis, f Atlantida, Atlantski otok, bajni otok v Atlantskem morju nasproti Atlantskega gorovja; po Platonu naj bi se ta otok pogreznil v morje: Plin.; v novejšem času ga imajo za Ameriko ali za del po potresu pogreznjene vzhodne Indije ali za potopljeni otok, katerega ostanki so morda Kapverdski otoki.

5. patronim
a) Atlantiadēs -ae, m (Ἀτλαντιάδης) Atlantid, Atlantov potomec: α) Mercurius, sin Atlantove hčere Plejade Maje: O., M. (z acc. Atlantiadem). β) Hermaphroditus, Merkurjev in Venerin sin: O.
b) Atlantias -adis, f (Ἀτλαντιάς) Atlantida, Atlantova hči: sorores Sil. Plejade.
c) Atlantis -idis in -idos, acc. -idem in -ida, f (Ἀτλαντίς) Atlantida, Atlantova hči; v sg. α) Electra, ena izmed Plejad: nymphe, Electra O. β) Calypso: Tib.; v pl. Atlantidēs -um, f Atlantide, Plejade in Hijade kot ozvezdje: V., Col., Hyg., Vitr.
č) Atlantius -iī, m Atlantij, Atlantov potomec: Hyg.

Atrebas -atis, m: C., nav. v pl. Atrebatēs -um, m Atrebat, Atrebati, ljudstvo v belgijski Galiji (v današnji fr. pokrajini Artois); njihovo glav. mesto je bil Nemetacum ali Nemetocenna (zdaj Arras): C., Hirt. (z acc. pl. Atrebatas), Plin., Sid.

Auchētae -ārum, m Avhet(c)i, skitsko ljudstvo ob izviru reke Boga (Hypanis): Plin., M.; sg. Auchātēs -ae, m Avhatec: Val. Fl.

auctōrō -āre -āvī -ātum (auctor)

I.

1. koga narediti za poroka, le med. auctorari = auctorem fieri zaporočiti (zaporočati) se: Dig.

2. pren. biti porok za kaj, zajamčiti kaj, potrditi, le pass.: satis auctorata observatio Tert., a deo auctoratus vir Tert.

— II.

1. obvezati, najeti, le refl. in med. (poseb. v pt. pf.) obvezati se, zavezati se v kako službo, dati se najeti, v pt. pf. obvezan, zavezan, najet (poseb. o gladiatorjih): a. se augulā, utilitate Ps.-Q., se ad lanistas, se ad ignes Tert., quid refert uri, virgis ferroque necari auctoratus eas an... H., auctorato sociis officio Val. Max., novi auctorati Sen. ph. na novo najeti, auctoratus vindemiator Plin., auctoratus ad sepeliendum patrem Ps.-Q., auctoratus ad custodiam mariti tui Ap.; v besedni igri: gladiatorum proelia edebat, ipsum magis auctoratum populum Rom. circumferens Plin. na večjo nevarnost pripravljeno rim. ljudstvo (kakor so bili gladiatorji); pren.: eo pignore velut auctoratus L.

2. auctorare alicui aliquid najeti = pripraviti komu kaj, nakloniti komu kaj: Romanis certam victoriam, partibus suis excidium, sibi turpissimam mortem pessimo auctoravit facinore Vell. — Soobl. auctōror -ārī -ātus sum v najem da(ja)ti, proda(ja)ti: metallo pudicitiam suam Ap., animas suas Tert.

audientia -ae, f (audiēns)

1. sluh: surdis fruendam reddere audientiam Prud. gluhim sluh povrniti.

2. poslušanje, posluh, pozornost: exsurge, praeco, fac populo audientiam Pl. stori, da nas bo moglo ljudstvo poslušati, audientiam facere praeconem iussit L. da se mu naj pridobi posluh, facit ipsa sibi audientiam oratio Ci. sam doseže posluh, audientia fit alicui Ci. posluh se omogoči komu; poslušanje = učenje: ad primam legum audientiam venire Cod. I. začeti z učenjem prava; poslušanje in razsojanje o kakem pravnem primeru, sodniško razsojanje: Cod. Th., Cod. I.

Augilae -ārum, m Avgilci, afriško ljudstvo: Mel., Plin.

Aulercī -ōrum, m Avlerki, veliko keltsko ljudstvo v keltski Galiji zahodno od Pariza: C., L.; v sg. Camulogeno Aulerco C.; Avlerki so se delili na štiri rodove, ti so:

1. Aulerci Eburovīcēs eburoviški Avlerki v današnji Normandiji z glavnim mestom Mediolanom (Mediolānum, zdaj Evreux): C., Plin.

2. Aul. Cenomanī cenomanski Avlerki ob reki Sarti: C., Plin.

3. Aul. Brannovīcēs branoviški Avlerki (južno od svojih zavetnikov Eduvcev) med današnjim Autunom in Lyonom: C.

4. Aul. Diablintēs: C. ali Diablintī: Plin. diablintski Avlerki severno od Ligra (= Loire) v današnjem Departement de la Maine: C., Plin.

Auruncī -ōrum, m Avrunki, staro ljudstvo v južni Laciji, avzonsko ljudstvo: V., Plin., Gell., Amm.

Auscī -ōrum, m Avski, ljudstvo v Akvitaniji: C., Mel., Plin.; njihovo glav. mesto tudi Ausci: Amm.

Auseculānī -ōrum, m Avzekulanci, italsko ljudstvo na Hirpinskem: Plin.

Autariātae -ārum, m Avtariati, ilirsko ljudstvo: Iust.

Autolēs -um, m Avtolci, ljudstvo v Mavretaniji: Lucan., Plin., Sil., Cl.

Avionēs -um, m Avionci, ljudstvo v severni Germaniji: T.

āvocō -āre -āvī -ātum

1. odpoklicati, odz(i)vati: populum ab armis L., milites a signis Traian. ap. Plin. iun., parte tribunorum exercitusque ad Volscum avocatā bellum L., pubem Albanam in arcem avocare L.; drž.pr.: a magistratu ali magistratui contionem (comitiatum) avocare Messala ap. Gell. kakemu oblastniku odpoklicati nameravani narodni zbor, t.j. preprečiti mu nameravani narodni zbor tako, da se ljudstvo privabi v kak drug zbor.

2. pren.
a) odvesti (odvajati): arma Q. prestreči, aquam alicuius cuniculo vel fossā Ulp. (Dig.) = drugam speljati.
b) od česa odvrniti (odvračati), odstaviti (odstavljati), odvabiti (odvabljati), umakniti (umikati), odtujiti (odtujevati): senectus avocata a rebus gerendis Ci., quos iam aetas a proeliis avocabat Ci., ne metus quidem a foedissimis factis potest (te) avocare? Ci. niti strah te ne more odvrniti, ne quo externo terrore avocarentur animi ab sanandis domesticis malis L., avocari ab spe capiendae... urbis L. dati se odvrniti, avocare ab industria ad desidiam Ci., animos multitudinis ad Antiochum L. (odvrniti in) na Antiohovo stran potegniti, animum ad externa Sen. ph.
c) pozornost odvrniti (odvračati), in to α) moteč = koga ali kaj (za)motiti: nulla res nos avocabit Sen. ph., magis mihi vox avocare videtur quam crepitus Sen. ph., quae (negotia) simul et avocant animum et comminuunt Plin. iun. β) razveseljujoč = (raz)vedriti, razveseliti (razveseljevati), zabavati, kratkočasiti: animum L., ab iis, quae avocant, abductus Plin. iun., avocare luctum lusibus Sen. ph., canem cibo Plin. (u)tešiti, aliquem anilibus fabulis ali festivitate fabulae Ap., se passerculis Arn., illic avocare Vulg. tam se razveseljuj, raduj.
č) (= revocare) nazaj zahtevati: possessionem Icti., non potest avocari ei res Icti.; pren.: factum alicuius avocare Icti. preklicati.

Axiacae -ārum, m Aksijaki, sarmatsko ljudstvo: Mel., Plin.