Franja

aliēnigenus 3 (aliēnus in *genere = gīgnere)

1. tujega rodu, tuj, inozemski: exempla, sanguis Val. Max., pisces, semina Col., sacra Sen. ph.

2. sestavljen iz med seboj si tujih delov = različen: alienigenis ex partibus esse, alienigenis rebus constare Lucr.

aliēnō -āre -āvi -ātum (aliēnus) „odtujiti“, od tod

1. stran da(ja)ti, odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati), odtujiti (odtujevati), odda(ja)ti, v tuje roke da(ja)ti, v pass. tudi = v tuje roke priti, pod tujo oblast priti (prihajati): Icti, alienare vectigalia Varr., Ci., vēnīre vestras res proprias et perpetuum a vobis alienari Ci., mulier alienata est abs te Pl. ti je oddana, je zate izgubljena (ker jo je oče prodal), reiculae sunt alienandae Varr., urbs alienata S., pars insulae prodita atque alienata L., cum velut occisos alienasset Iust. je bil odstranil (skril); occ.
a) s silo vzeti (jemati): usus fructus... iam mihi harum aedium... alienatus est Pl.
b) (otroka, sužnja) zavreči, dati od sebe, pahniti iz družine, dati v tujo družino: ita nos alienavit Ter., ne quis quem civitatis mutandae causā suum faceret (posinovil) neve alienaret L., an pro non natis sint habendi, qui a familia sunt alienati? Q.; od tod šalj.: tu me alienabis numquam, quin noster sim Pl. nikoli me ne storiš tujca v naši hiši.
c) izpodriniti, zapostaviti: me falsa suspicione alienatum S.

2. pren.
a) (animum) alienare odvrniti (odvračati): noli animos eorum alienare a causa Ci., alienatis a memoria periculi animis L., alienatus ab sensu animus L. neobčutljiv za bolečino.
b) (mentem alicuius) alienare zmotiti, zmešati: vulgo Iunonis iram... alienasse mentem ferebant L. da mu je vzela pamet; abs.: odor sulphuris saepius haustus alienat Sen. ph. spravi (človeka) ob pamet; večinoma pass.: quorum alienatur mens Plin. ki izgubijo pamet, ki zblaznijo, alienatā paene mente C. skoraj iz uma, alienatae discordiā mentes L. zaslepljeni duhovi, signum alienatae mentis Suet. odsotnosti duha, nezavednosti, alienari mente Plin., Cael. priti ob pamet, zblazneti, alienatus mente Plin. = alienatus sensibus L. iz uma, alienatus ad libidinem animo L. iz uma od divje strasti.
c) medic. alienari (o telesu in njegovih delih) odmreti (odmirati): Cels., ubi in corpore alienato (na odmrlem) dolorem tactus expressit Sen. ph.; subst. pt. pr. aliēnāta -ōrum, n odmrli udje: Plin.
č) (aliquem) odtujiti (odtujevati), narediti sovražnega, razdvojiti (razdvajati), izneveriti (izneverjati), k odpadu pregovoriti (naspr. conciliare, reconciliare, allicere); v pass. tudi zasovražiti se, izneveriti se, odpasti: quibus eum eadem res publ. reconciliavit, quae alienarat Ci.; z a(b): omnes a se bonos Ci. ep., omnium suorum voluntatem (sc. a se) C., Cn. Pompei voluntatem a me alienabat oratio mea Ci. s svojim govorom sem se odkupil Gneju Pompeju, neque vero his rebus tam amici Alcibiadi sunt facti quam ab eo alienati N., plane alienari a senatu Ci. izneveriti se senatu, odpasti od njega, alienatus ab senatu Aemilius L.; z dat.: eadem avaritia Gentium regem sibi alienavit L., quae regem socium nobis alienasse... dicatur L., alienati Romanis L.; insulas bene animatas confirmavit, alienatas (odpadle, verolomne) ad officium redire coëgit N., voluntate alienati S., alienato erga Vespasianum animo T. sovražnega duha; non vultu alienatus T. ki na obrazu ne kaže nobenega sovraštva do njega; alienari ab aliqua re sovražiti kaj, (iz)ogibati se česa, čemu: a falsa assensione, ab interitu Ci.

Allīfae (Alīfae) -ārum, f Alife, samnijsko mesto ob levem bregu Volturna (še zdaj Alife): L. Od tod adj. Allīfānus (Ālīfānus) 3 alifski, iz Alif: ager, tractus Ci.; subst.
a) Allīfāni -ōrum, m Alifan(c)i, preb. Alif: Plin.
b) Allīfāna -ōrum, n (sc. pocula) alifske (lončene) posode za pitje precejšnje velikosti, lončeni bokalni vrči, kakršne so izdelovali v Alifah: H.

alūtācius (alūtārius) 3 (alūta) iz galunovega usnja: alutacia pellis ali pellicula Marc., alutarium emplastrum Marc. namaz na galunovem usnju.

amāracus -ī, m f in amāracum -ī, n (gr. ἀμάρακος, -ον)

1. dišeči, mehkolistni majaron: V., Cat., Plin. Od tod adj. amāracinus 3 (ἀμαράκινος) majaronov, iz majarona: unguentum (oleum) Plin. majaronovo mazilo (olje) = subst. amāracinum -ī, n majaronovo olje, majaronova dišava, svinjam zelo zoprna: Lucr., Serv., Isid.; od tod preg.: nihil cum amaracino sui Gell. = kaj pomaga svinji dišava?

2. bot. „amarak“, menda materičnjak: Plin.

Amathūs -ūntis, acc. -ūnta (Ἀμαϑοῦς) Amatunt,

1. f, mesto na južni obali Cipra z Venerinim svetiščem: V., O., Cat., Plin. Od tod adj.
a) Amathūsius 3 amatuntski; kot Venerin priimek: Venus Amathūsia T. Venera Amatuntska, ali samo Amathūsia (Ἀμαϑουσία) O., Cat. Amatuzija, Amatuntska. Kot nom. propr. Amathūsia -ae, f Amatuzija, starejše ime otoka Cipra: Plin.
b) Amathūsiacus 3 amatuntski, iz Amatunta: bidentes O.

2. masc. heros eponymos mesta Amatunta: T.

Ambracia -ae, f (Ἀμβρακία) Ambrakija, mesto in pokrajina severno od Ambracijskega zaliva, ki loči Epir od Akarnanije: Ci., C., L. idr. — Od tod Ambraciōta (Ambraciōtēs) -ae, m (Ἀμβρακιώτης) Ambrakijec: epigramma in Ambraciotam Cleombrotum Ci., Ambraciotes ille (= Cleombrotus) Lact., laudavit... Ambracioten (vinum) Plin. Adj. Ambracius 3 (Ἀμβράκιος) ambrakijski: Ambracius sinus L., Mel., Plin. in pesn. pl. Ambracii sinūs Sil. Ambrakijski zaliv, v katerem je Oktavijan l. 31 premagal Antonija v pomorski bitki pri Akciju; od tod Ambraciae frondes Stat. lovorovi venci zmagovalcev v akcijskih igrah, ki jih je obnovil Avgust v spomin na svojo zmago. Ambraciēnsis -e, ambrakijski, iz Ambrakije: legati L.; subst. Ambraciēnsēs -ium, m Ambrakijci, preb. Ambrakije: L.

ambrosius 3 (gr. ἀμβρόσιος)

I.

1. nesmrten, božanski = izborno krasen (lep): corpus, pedes, color Ap., sinus Cl., pudor M. poet.

2. pesn. pren. sladek, prijeten: suci Col., Sil. —

II. večinoma kot subst. ambrosia -ae, f ambrozija,

1. kot božanska jed: non enim ambrosia deos aut nectare... laetari arbitror Ci., nectar et ambrosiam, latices epulasque deorum, det mihi O.; kot hrana Sončevih konj: ambrosiae suco saturos... quadrupedes ducunt O., ambrosiam pro gramine habent (Solis equi) O.; pren.: cum ita dicat ipse, ut ambrosia alendus videatur Ci., suaviolum dulci dulcius ambrosiā Cat.

2. kot božansko mazilo, dišeče olje, telesno lepotilo in krepčalo, ki naredi smrtnike nesmrtne: liquidum ambrosiae diffundit odorem, quo totum nati corpus perduxit V., spargit salubrīs ambrosiae sucos V.

3. (kot solecizem = nectar) božanska pijača: ambrosiae poculum Ap. Od tod zopet adj. ambrosius 3 ambrozijski =
a) iz ambrozije (božanske jedi) sestoječ: dapes Mart.
b) po ambroziji (božanskem mazilu) dišeč, z ambrozijo maziljen: liquor Stat., nectar Prud., comae V. (= ἀμβρόσιαι χαῖται Hom.).

4. pren. ambrozija, ime nekega Zopirovega protistrupa: Cels. in nekega drugega zdravila Junija Priska: Macr., pa tudi ime dveh rastlin, namreč neke vrste grozdja: Plin., in rastline, imenovane sicer artemisia ali botrys, črna bil: Plin.

āmēns -entis (= qui a mente discedit Varr.) brezumen, nespameten, brez glave, (ves) iz sebe, omamljen, zmeden, (kakor) besen: pater amens, qui odisset eum sine causa, quem procrearat Ci., arma amens capio V., lugubris et amens... totum percensuit orbem O., quo (in vico) amens, agitantibus furiis sororis ac viri, Tullia per patris corpus carpentum egisse fertur L., homo audacissimus atque amentissimus Ci.; z abl.: amens metu, terrore, invidiā, vino L., aspectu V., dolore O., caeli divisis partibus Lucr., periculi magnitudine Cu.; s pleonastičnim loc.: amens animi V.; kot subst. masc. = nespametnež, blaznež: erat amentis, cum aciem videres, pacem cogitare Ci. kazalo bi na blaznost, amentis est superstitione praeceptorum contra rationem causae trahi Q.; met. o abstr. kot vzrok ali učinek amentiae brezsmiseln, nesmiseln, nespameten: furor Cat., ira Sen. ph., impetus, metus Lucan., terror Cl., nihil hoc amentius dicitur Ci., amentissimum consilium Ci. ep.

Ameria -ae, f Amerija, mesto v Umbriji: Ci., Plin. Od tod adj. Amerīnus 3 amerijski, iz Amerije: Ca., Col., Plin., municeps Ci., retinacula V. vezače iz amerijske vrbe; subst.
a) Amerīnus -ī, m pogosteje pl. Amerīnī -ōrum, m Amerijec, Amerijci, preb. Amerije: Ci., Plin.
b) Amerīna -ōrum, n (sc. māla ali pira) amerijsko sadje: Stat. Devet rim. milj pod Amerijo je stala (v Etruriji) Amerijska trdnjava Amerīnum castellum ob Vadimonskem jezeru (lacus Vadimōnis); blizu nje Amerīna praedia amerijsko vaško posestvo: Plin. iun.

Amēstratus -ī, f (Ἀμήστρατος) Amestrat, mesto na Siciliji: Ci. Od tod adj. Amēstratīnus 3 amestratski, iz Amestrata: legati Ci.; subst. Amēstratīnī -ōrum, m Amestratčani, preb. Amestrata: Ci. — Soobl. Amāstra -ae, f Amastra: Sil.

amethystus -ī, f (gr. ἀμέϑυστος, sredstvo zoper pijanost) ametist

1. vijoličasti kremen, ki baje odvrača pijanost: O., Plin., Isid. (pri katerem je masc.). Od tod adj. amethystinus 3 (ἀμεϑύστινος)
a) ametistov, ametistast, ametistove barve: color Suet., vestes Mart.; subst. amethystina -ōrum, n (sc. vestimenta) ametistasta obleka: Iuv.
b) z ametisti obtaknjen: trientes Mart.; subst. amethystina -ōrum, n ametistni nakit, nakit iz ametistov: Prud.

2. neke vrste trta, ki je dajala sicer dobro, a ne opojno vino: Col.

Amīnaeus (Amīnēus) 3 (Ἀμιναῖος, Ἀμινεῖος) aminejski, iz Amineje, vinorodne pokrajine na Picenskem: Ca., Varr., Col., Aus. (ki meri Āmĭnĕus) idr., vites, uvae V.

anacolūthon -ī, n (gr. ἀνακόλουϑον) gram. anakolut = preskok iz besednega reda: Serv.

Anāgnia -ae, f Anagnija, prastaro herniško glav. mesto v Laciju vzhodno od Rima (Anagni): V., L. Od tod adj. Anāgnīnus 3 anagnijski, iz Anagnije: municipes Ci., compitum L. (ker sta se tam stekali via Lavicana in Praenestina); subst.
a) Anāgnīnī -ōrum, m Anagnijci, preb. Anagnije: Ci., L., Plin.; v sg. Anāgnīnus -ī, m Anagnijec: Ci.
b) Anāgnīnum -ī, n (sc. praedium) vaško posestvo (Ciceronovo) pri Anagniji: Ci. ep.

anapaestus 3 (gr. ἀνάπαιστος nazaj zamahnjen = obrnjen) anapestovski: pes an. Ci. idr. anapestovska stopica (⏑⏑— , obrnjen daktil); tudi kot subst. anapaestus -ī, m (sc. pes) anapestovska stopica, anapest: Q. ali (sc. versus) anapestovski verz: Ci.; anapaestum -ī, n (sc. carmen) pesem (zložena) v anapestih: regis illud anapaestum Ci., pa tudi = anapestovski verz: Gell. — Od tod nadaljnja adj. tvorba anapaesticus 3 iz anapestov sestoječ, anapestovski: Serv., Sid.; subst. anapaestica -ōrum, n anapestovski verzi: Ci.

anaphȳsēma -atis, n (gr. ἀναφύσημα) zrak, ki se dviga iz globin: Ap.

anathematizō -āre -āvī -ātum (gr. ἀναϑε-ματίζω)

1. prekleti (preklinjati): aliquem ali aliquid Eccl.; abs. prekleti (preklinjati) se: Eccl.

2. iz cerkve izobčiti (izobčevati): Eccl.

anatolicus 3 (gr. ἀνατολικός) iz jutrove dežele, vzhodnjaški, orientalski: Th. Prisc.

Ancōn¹ -ōnis, f: Ci. ep., Cat., Iuv., Plin., Sil., nav. (iz acc. Ἀγκῶνα) Ancōna -ae, f: Ci. ep., C., L. idr. (Ἀγκών; ἀγκών = laket, kljuka) Ankon ali Ankona, picensko mesto na vzhodni obali Italije (zdaj Ancona); v besedni igri: Cingulum (mesto in pas) tenemus, Anconem (mesto in kljuko; prim. ancōn 1. d) amisimus Ci. ep. Od tod subst. Ancōnitānus -ī, m Ankonec, po rodu iz Ankone: Ci.