Franja

tessera -ae, f (gr. τέσσαρες, τέσσαρα, jon. τέσσερα)

1. četverokotnik, štirikotnik, kvadrat, štiriogelnik, od tod kocka (starejše kóber) za igranje (imela je šest zaznamovanih strani; gl. talus): tesseras iacĕre Ci. ali mittere O. = tesseris ludere Ter., tesserarum iactus L. kockanje, homines se ad tesseras (kockanje) conferunt Ci.; occ. štirikotnik za polaganje podov = mozaični kamenček, mozaična deščica: palliorum Plin., tesseris struere pavimenta Vitr. položiti (polagati) pod iz kockastih deščic, pavimentum struere ex tesserā grandi Plin.

2. znak, znamenje, obeležje, obeležba, listek z napisom (starejše belèg, beléžen (f), znamka), in sicer
a) lesena tablica z označujočim napisom: Iust.
b) tablica, izkaz, izkaznica, značka, oznaka; ko jo je posameznik pokazal, je dobival prirodnine (naturalije) ali denar: frumentaria ali frumenti Suet., Iuv. nakaznica (izkaznica) za žito, nummaria Suet. nakaznica (izkaznica) za denar.
c) tessera hospitalis gostinska značka (oznaka), gostinsko znamenje, znak gostinskega prijateljstva (gr. σύμβολον), po katerem so se spoznavali gostinski prijatelji: Pl. idr., apud nos confregisti tesseram Pl. zlomil si gostinsko znamenje (značko) = razdrl si gostinsko zvezo, konec je najinega gostinskega prijateljstva.
d) tablica, na kateri je bilo napisano vojaško geslo ali povelje; od tod

3. meton. vojaško (bojno) geslo, vojaška parola, vojaško povelje, vojaški ukaz (starejše povêlek), bojni krik (gr. σημεῖον, lat. tudi signum): tessera per castra ab consule data L., it bello tessera signum V., omnibus tesseram dare L.

tēstūdō -inis, f (tēstu, tēsta)

1. želva, kornjača: Pac. ap. Ci., L., Ph., Sen. ph., Plin. idr., crocodili fluviatilesque testudines Ci.; preg. (o nemogoči stvari): testudo volat Cl.; meton. želvovína, želvji oklep: Tib., Lucan., Plin., Mart., Iuv. idr., ebore et testudine culti (opažena, okrašena) thalami O., varii pulchrā testudine postes V., lecti ex testudine Varr., Alexandrini (sc. triumphi) apparatus ex testudine constitit Vell.

2. metaf. plosko izbokle (izbočene) stvari
a) vsako strunsko glasbilo, lira, plunka, kitara, lutnja ipd.: Ci., V., O., Val. Fl., Hyg. idr., testudinis aureae strepitus H. (baje je prvo liro izdelal bog Hermes iz želvovine); metaf. „kitara“, kitari podobna ureditev las oz. frizura: O. (Ars amat. 3, 147).
b) obok (starejše oblok), svòd, (plosko) obokan prostor, poseb. notranje (po)krito dvorišče (cavaedium) rimske hiše, obokana dvorana, paviljon: Varr., Ci. idr., mediā testudine templi V. sredi notranjega svetiščnega prostora.
c) kot voj. t.t. α) „želva“ = ščitna streha, zaščitna (varovalna) streha, „ščitnica“, ki so jo rimski vojaki naredili tako, da so držali ščite nad glavami: L., V., T. idr., testudine factā portas succendunt C. β) „želva“ = zaščitna (branilna) streha, lesen, z mokrimi kožami pokrit oblegovalni stroj na kolesih, pod katerim so se vojaki primikali k obleganemu mestu: Vitr., vineis ac testudinibus constitutis N., turres testudinesque agere coeperunt C.
d) ježevo želvasto odevalo (pokrivalo): Mart.
e) jajčna lupina: ovum testudine tectum est Aug.

Thermitānus 3, gl. Thermae pod thermae.

Thessalī -ōrum, m (Θεσσαλοί) Tesál(ij)ci, preb. Tesalije (gl. spodaj Thessalia), epirsko pleme, ki je okrog l. 1000 prodrlo v dolino Peneja: Ci., L., Mel., Plin. — Od tod adj.

1. Thessalus 3 (Θεσσαλός) tesál(ij)ski, iz Tesalije prihajajoč (izhajajoč, izvirajoč): pectora Acc. ap. Prisc., equites L., Suet., dux Val. Fl. = Iason, victor H. = Achilles (ki je Tesal(ij)ec); tako tudi ignes H. = v Ahilovem taboru, tela Pr. = Ahilove, currus Val. Fl. = Ahilov, pubes, ora Cat., pinnus O., Stat. ali puppis Val. Fl. = ladja Argo, tentoria Val. Fl. = Argonavtov (Argoplovcev), Tempe H. (med Oso in Olimpom), terra O., Tib., solum Sen. tr., frena Val. Fl., philtra Iuv., veneficus Pl., saga Pr., vox H. čaroven glas, venena H. čarovni strup(i), turba Lucan. čarovnikov, čarovniška; occ. subst.
a) Thessalus -ī, m Tesál(ij)ec = Achilles O., Thessalus senior Stat. = Chiron. — Kot grško lastno ime: Thessalus Lampsacenus Ci. Tesal Lampsačan, Tesal iz Lampsaka.
b) Thessala -ae, f Tesál(ij)ka: casta Cl. = Alcestis; tudi = tesál(ij)ska čarovnica: Lucan., Cl.

2. Thessalicus 3 (Θεσσαλικός) tesál(ij)ski: Plin., Mart. idr., equi Varr., iuga O. pogorje Pelion, aggeres Sen. tr. pogorje, Haemus Lucan. trakijski, dux = Achilles Sen. tr. ali Acastus (Pelionov sin) Sen. tr. ali = Iason Val. Fl., axis Sen. tr. = Ahilov voz, navalia Sen. tr. = Ahilovo ladjevje, crines Cl. = Ahilovi lasje, color Lucr. škrlat, purpur (ki so ga izdelovali v Tesaliji), trabs Sen. tr. = ladja Argo, reges Val. Fl. = Argonavti, remi Val. Fl., Cl. ladje Argo, tyrannus Val. Fl. = Pelion, venenum O., Val. Fl., caedes Lucan. = bitka med Cezarjem in Pompejem (gl. spodaj pod Thessalia).

3. Thessalius 3 tesál(ij)ski: O., Lucan., Ap. Od tod subst. Thessalia -ae, f (Θεσσαλία, sc. γῆ) Tesálija, dežela med Makedonijo, Epirom, Dorido, Lokrido in Egejskim morjem, znana po zdravilnih zeliščih, prav zato pa tudi zloglasna kot čarovniška dežela; slovela je po konjereji (od tod tudi mitološko izročilo o Kentavrih, ki so prvi krotili konje) in po bitki na poljani pri Farzalu, kjer je Cezar l. 48 premagal Pompeja: Ci., O., Cat., Pr., Mel., Plin., Lucan., Ap. (z loc. Thessaliae = in Thessaliā) idr.

4. Thessalis -idis, f (Θεσσαλίς) tesál(ij)ska: ara O. Laodamejin, umbra Pr. senca (= duh) Protezilaja, Laodamejinega soproga; kot subst.
a) Tesál(ij)ka: O., Cl.
b) čarovnica: Lucan.

tigillum -ī, n (demin. tīgnum) gredica, brunce, majhna lega, legica, tramìč, tramíček, stropnikec: L., Tib., Cat., Iuv., Ap. idr., sub tigillum mitti Aur. morati zlesti pod prečno gredico (prečnik), fumus de tigillo exit Pl. iz strešnih letev.

Tītān -ānis (-ānos), acc. -āna in -ānem, m (Τιτάν) Titán, nav. pl. Tītānēs -um, acc. -ānas (-ānēs), dat. in abl. klas. le Tītānīs (od redke soobl. Tītānus -ī, m: Naev. fr., Pl., Arn., Hyg., Aug.) Titáni, po grškem mitološkem izročilu starejši rod bogov, ki je vladal pred olimpskimi bogovi, šest sinov boga Urana in njegove soproge Gaje: Oceanus (Okean), Iapetus (Japet), Coeus (Kojos), Crius (Krios) Hyperion (Hiperion) Cronus (Kronos). Ti so pod Krono(so)vim (Saturnovim) vodstvom vrgli Urana s prestola; nato je vladal Kronos (Saturn), dokler ga ni izpodrinil Zevs (Jupiter): Pl., Ci., H., O. idr. Poseb. sg. Titan

1. = Helios (Sol), sin Hiperiona in Teje (Theia): O., V., Tib.

2. = Prometheus, Japetov sin: Iuv. — Od tod adj.

1. Tītāniacus 3 titánski: dracones (ker so zrasli iz krvi Titanov) O.

2. Tītānius 3 (Τιτάνιος) titánski: pubes V. = Titani, Titania astra V. = sonce in mesec; k temu gr. fem. Tītānis -idis in -idos, acc. -ida, voc. Tītāni titánska: pugna Iuv. Titanov z Jupitrom; od tod subst.
a) Tītānia -ae, f Titánij(k)a, potomka kakega Titana, npr. α) Diana (kot boginja meseca), Apolonova (Helijeva) sestra: O. β) Latona, Kojeva (Kojosova) (Coeus) hči: O. γ) Kirka (Circe), Titanova (Helijeva) hči: O. δ) Pira (Pyrrha), Epimelajeva hči, Japetova vnukinja: O.
b) Tītānis -idis, f = Tītānia Titánida, npr. α) Kirka (Circe): O. β) Tetis (Tethys), sestra Titanov: O. γ) Titanis Trivia (= Diana): Enn. fr.; patron. Tītānida -ae, f = Tītānia Titánida: Themidis filiae Titanidae Hyg.

titulus -ī, m

1. napis, nadpis, naslov (kake knjige): Q., Mart., Suet. idr., titulus breve carmen habebat O., ire per titulum vetiti nominis O. prepovedano ime na kaj napisati, aram dedicavit cum ingenti rerum ab se gestarum titulo L., titulus legis L., sepulcri Iuv. nagrobni napis (enako tudi supremus titulus Plin. iun.; tudi samo titulus: Sen. ph., cinerem sine titulo, sine nomine iacere Plin. iun.), qui stupet in titulis et imaginibus (doprsniki (doprsja) z napisi) H., cura patrum … (sc. tuas) virtutes per titulos memoresque fastos aeternet H., quorum titulus per colla pependit (o sužnjih, ki so naprodaj) Pr., titulum inscribere lamnae L., in libro, cui Parmenides titulus est Gell., huius liber, cui Octavio titulus est Lact.; occ. lepak, plakat, nabito oznanilo, prodajni nabitek, prodajno obvestilo, izvesek, izobesek: sub titulum nostros misit lares O. postavila je mojo hišo naprodaj, ire per titulum lares Pr. biti postavljen naprodaj.

2. metaf.
a) (častni) naslov, (častni) naziv, častno ime, titula: L., H., Corn., Pr., Iust. idr., consulatūs Ci., coniugis O., regis Cu., tua prosequimur nomina, per titulos ingredimurque tuos O. opevamo tvoja dejanja, ex uno quidam celebres aut torquis adempti aut corvi titulos auxiliarīs habent (sc. Torquatus in Corvinus) O., nocturnis titulos imponimus actis O.; meton. čast, ugled, slava, dobro ime, sloves, sijaj: Stat. idr., titulus captae urbis Cu., praedae O., titulus servatae pubis Achivae O. da je rešil ahajsko moštvo, te satis est titulum mortis habere meae O. čast (iron. = krivda) titulus tantae gloriae L.
b) (prazno) ime, pretveza, izgovor, pretvarjanje: Plin. iun., Vell., Iust. idr., utilitas tua sit, titulus donetur amicae O., haud parva res (sc. lex) sub titulo primā specie minime atroci ferebatur L., titulum officii sceleri praeferre Cu. dolžnost jemati za pretvezo zločina = pod pretvezo dolžnosti zagrešiti zločin, titulum praetendere ali praetexere L. iskati pretvezo, izgovarjati se, non quo pro Graeciae libertate dimicatis, quamquam is quoque egregius titulus esset L.
c) znamenje, znak: ciconia titulus tepidi temporis Petr.

tracantum, gl. tragantum pod tragacantha.

tragus -ī, m (gr, τράγος)

1. trágos, nam neznana riba: liventīs rapidique lupi percaeque tragique O., praeterea percam, tragum et placentem cauda melanurum Plin.

2. kozji smrad pod pazduho: inde tragus celeresque pili mirandaque matri barba nec in clara balnea luce placent Mart.

trālātus 3, gl. trānslātus pod trāns-ferō.

trānslātor -ōris, m (trānsferre)

1. prenašalec, prestavljavec, prestavljalec: quaesturae Ci. (o Veru (Verres), ki je služil pod konzulom Gnejem Papirijem Karbonom kot pretor, a je v državljanski vojni skupaj z blagajno zapustil konzula in njegovo vojsko ter prestopil k Suli, torej je kvesturo samovoljno zamenjal).

2. prevajalec, prelagatelj: Eccl.

tribūnus -ī, m (tribus) tribún

1. predstojnik tribus, tribúnski (tríbuški) predstojnik = predstojnik ene izmed treh prvotnih tribus; v tem pomenu se beseda uporablja le redko, ker so nam. naziva tribunus pozneje uporabljali naziv curator tribūs: tribuni Manlium de saxo deiecerunt L. Ti tribuni so zastopali pripadnike svoje tribus na vseh področjih, poseb. pri cenitvi (census), naboru, razdelitvi davka idr.

2. poveljnik konjenice (tribunus celerum) v času kraljev: praeco ad tribunum celerum populum advocavit L. Kot poveljnik rimskih, v tri stotnije razdeljenih konjenikov (vitezov), ki so tvorili jedro rimske vojske, je bil ta tribun v odnosu do kralja v enakem razmerju kot pozneje magister equitum v odnosu do diktatorja in je opravljal svojo službo do kraljeve smrti. S koncem kraljestva je bilo odpravljeno tudi to dostojanstvo.

3. erarni tribún, državni blagajnik: tribūnus aerārius Ca. ap. Gell., tribūnī aeris Plin. V starejših časih so tako imenovali nekatere predstojnike tribus, ki so pobirali davek in so zato tudi izplačevali (vojakom) mezdo. Ko pa so izplačevanje vojaške mezde prevzeli kvestorji, so erarni tribuni sicer še ostali, a njihova pooblastila in domena niso bili jasni; najbrž so bili le nekaki oskrbniki (intendanti) pod kvestorji. Od sprejetja Avrelijevega zakona l. 71 do Julijevega zakona l. 46 so bili kot tretja dekurija sodnikov zastopniki plebejcev v sodniškem zboru: pari studio convenisse video tribunos aerarios Ci.

4. vojaški tribún; ta funkcija bi približno ustrezala današnjemu činu „polkovnik“: tribūnus mīlitum: C., Ci. idr. ali mīlitārīs: Ci., Plin. Vsaka legija je imela šest vojaških tribunov, ki so se pri poveljevanju izmenjevali; če so bili izvoljeni od vojske ali konzula, so se imenovali tribūnī mīlitum rūfulī, tisti, ki jih je v Rimu izvolilo ljudstvo, pa comitiātī L. Če C. piše „tribuni cohortium“, misli s tem vojaške tribune, ki so poveljevali v posameznih legijskih kohortah; le za cesarsko obdobje se da dokazati naslov „tribunus cohortis“, poveljnik prve (najmočnejše) kohorte v legiji: Plin. iun., Vulg.; enak naziv je menda tudi tribunus minor Veg.

5. vojaški tribúni s kónzulsko oblastjo ali kónzulski tribúni: tribūnī mīlitārēs cōnsulārī potestāte, oblastnik, ki je nadomeščal konzula (od l. 445 do 367): L. V svojih zakonskih predlogih (rogationes) je Gaj Kanulej l. 445 zahteval conubium med patriciji in plebejci in možnost, da bo konzulat dostopen tudi plebejcem. Da bi se patriciji izognili tej zahtevi, so omejili konzulsko oblast in ustanovili cenzuro ter dali nam. konzulov iz obeh stanov izvoliti vojaške tribune s konzulsko oblastjo, in sicer enkrat tri, drugič štiri, pa tudi šest. Njihovo jurisdikcijo, volitve in opravljanje funkcije so urejela pravila, ki so veljala za konzule. Ko so leges Liciniae Sestiae plebejcem podelili pravico do pravega konzulata, je bila ta tribunska oblast odpravljena.

6. tribūnus plēbis (plēbī, plēbeī) ali samo tribūnus ljudski tribún, oblastnik za zaščito preprostega ljudstva: Ci., L. Leta 493 so leges sacratae plebejcem podelili pravico do te oblasti. Ljudski tribuni so morali biti plebejskega rodu; njihova starost ni bila posebej določena, a večinoma so se za to službo potegovali bivši plebejski edili. Ti tribuni so bili voljeni na volitvah v tribus (tributnih komicijah); svojo službo so nastopali 10. decembra. Njihovo število (prvotno število je bilo 2 ali 5: L.) je določil Publilijev zakon (lex Publilia) l. 479: 10. Bili so nedotakljivi in neoskrunljivi (sacrosancti) in so si sčasoma priborili pomembne pravice. Sprva so imeli samo ius auxilii; smeli so preprečevati krivične odredbe uradnikov in senata proti posameznim plebejcem, zlasti pri naborih, razpisovanju davkov in na sodišču, kjer je tribun s svojim vetom (intercessio) lahko razveljavil sodnikovo razsodbo. Sčasoma so to pravico (ius intercessionis) izrabljali tudi pri poseganju v domene drugih oblastništev, celo senata, in pri volitvah. V senatu so imeli sprva le pravico sedeti pri vratih in posegati po ius auxilii v korist svojih varovancev, pozneje pa so dobili sedež in pravico glasovanja v senatu in celo pravico sklicevanja senata. Bivše tribune so tudi sprejemali kot senatorje v senat. Od nekdaj pa so imeli tribuni pravico sklicevati in voditi ljudska zborovanja (skupščine) (contiones); predvsem so predsedovali tributnim komicijam (comitia tributa), katerih delokrog je postajal vedno širši. Kot predsedniki so imeli pravico prirejati ptičegledje (samo auspicia minora) in s tem povezano spectio de caelo. Imeli so tudi pravico neubogljivcem naložiti globo in celo ius prensionis do zasebnikov in uradnikov. Sula je močno omajal in omejil tribunsko oblast in z njo povezane pravice, toda Pompej je tribunom povrnil vse pravice v celotnem obsegu. Cezar in njegovi nasledniki so na tribunatu in njegovih pooblastilih utemeljili cesarsko oblast. Ljudski tribunat kot funkcija je obstajal tudi v času cesarjev, vendar ljudski tribuni niso v političnem življejnu igrali več nobene vloge.

triclīnia -ae, f, vulg. soobl. = triclīnium: Petr. (71, 10); gl. triclia pod trichila.

tū, pron. personale za 2. os. sg., gen. tuī, dat. tibī̆, acc. tē, abl. tē (skr. tú, tū, t(u)vám, gr. at. σύ, dor. τύ, homersko τύνη, got. þu = stvnem dū̆, nem. du, sl. ti, lit. tù) ti; pl. vōs, gen. part. vestrum (vostrum), gen. obj. vestrī (vostrī; prim. nostrum, nostrī pod egō), dat. vōbis, acc. vōs, abl. vōbis vi

I.

1. splošno: quot pondo te censes esse nudum? Pl., istanc tecum conspicio simul Pl., vos iuvenes animos geritis muliebres Enn., si quis quid vostrum Epidamni curari sibi velit Pl., vestri adhortandi causa L.

2. poudarjeno: tu mihi etiam legis Porciae, tu C. Gracchi, tu horum libertatis mentionem facis Ci., tibi aras, tibi occas, tibi metis Pl.

3. v nasprotju: tu nidum servas, ego laudo ruris rivos H., ego tu sum, tu es ego Pl.; pogosto elipt.: quid tu, vir optime (sc. dicis)? Ci. —

II.

1. kot dat. ethicus: alter tibi descendit de palatio et aedibus suis Ci., ecce tibi exortus est Isocrates Ci., haec vobis istorum per biduum militia fuit L.

2. vōs pri skupnih imenih v sg.: vos, Romanus exercitus L., vos, o Calliope, precor, aspirate canenti V., vos, Gaetulia sueta Sil.

Opomba: Pron. se krepi
a) s tĕ (gl. to besedo): tūte Kom., Ci., tēte (acc. in abl.) Ter., Ci.; tudi tūtine in tūtin? = tūtene? Pl.
b) z met (gl. to besedo): tibimet Pl., Sen. tr., vōsmet Pl., L., Ci., tūtemet (tūtimet) Ter., Lucr. — Star. gen. tis (= tui): Pl.; acc. in abl. tēd: Pl.

tueor -ērī, tuitus sum (le pesn. in poznolat.) in tūtus sum (le poznolat. in enkrat pri S., sicer se tūtus 3 uporablja le kot adj. pt. pf.), nav. (poseb. v pomenih pod številko 2 in 3) tūtātus sum (od glag. tūtor -ārī)

1. (po)gledati, ogledati (ogledovati) (si), ozreti (ozirati) se na kaj, gledati, opazovati (v teh pomenih skoraj vedno le pesn.): Enn. fr., Acc. fr., Pac. ap. Non., Pr. idr., ardescit tuendo Phoenissa V., tuendo oculos, voltum V., tueri naturam Ci., caelum Lucr.; z notranjim obj. (adv.): transversa tueri V. postrani, pisano gledati, acerba (srdito) tuens leo V.; ACI: hāc nocte in somnis visus sum tuerier (= tueri) procul sedere longe a me Aesculapium Pl., quae fieri in terris caeloque tuentur mortales Lucr.

2. metaf. gledati na kaj, paziti na kaj, (o)hraniti, (o)čuvati, (po)skrbeti za kaj: valetudinem N., cuius salutem (senectutem) tueri debeo Ci., beneficium Ci. ohraniti (ohranjati) v hvaležnem spominu.

3. occ.
a) (ob)držati v dobrem stanju, ohraniti (ohranjati): praedia, aedem Castoris, sarta tecta aedium Ci., idem tam parcus in aedificando, quam diligens in tuendo Plin. iun.
b) (v vojni) (o)braniti, ubraniti, (ob)varovati, zavarovati, (za)ščititi, zasloniti (zaslanjati): tam late tueri C., fines suos C., Ci., Syriam T., oram maritimam, oppidum, castra C., mediam aciem L. držati; metaf.: Numidis magis pedes (urnost) quam arma tuta sunt S., illum defendere, tueri praecipuum sacramentum est T., aliquem tueri et defendere T., rem publicam, laudem Africani, plebis libertatem et commoda, urbem et res urbanas, clientelam Ci., adolescentis miserrimi causam Q., reos O., lex tuetur aliquem Icti. Konstrukcije s praep. braniti koga ali kaj, proti komu (čemu), zoper koga (kaj), pred kom (čim): turrim ad (za, proti) omnes casūs C., nostra tueri adversus vim atque iniuriam L., tueri se adversus Romanos L., domum a furibus Ph., quibus copiis finīs suos ab excursionibus tueretur Ci., mare ab hostibus Auct. b. Afr., liberorum nostrorum pueritiam contra improbitatem magistratuum Ci., contra piratas Siciliam Q.
c) ohraniti, obdržati, udržati: paternam gloriam N., domesticae laudis amplitudinem Ci., suam dignitatem Ci., per se ipsum senatus tuetur maiestatem suam Ci.
d) držati kaj, držati se česa, izpolnjevati (dolžnosti): mores et instituta vitae melius Ci., sacra, munus, concordiam congregatam Ci.
e) hraniti, rediti, preživljati, vzdrževati, gojiti: vitam corpusque Ci., antea maiores copias alere poterat, nunc exiguas vix tueri potest Ci., (sc. ex agro) se ac tuos L., magnum comitatum vi belloque T., canem Col. — Soobl. po 3. konjugaciji: tuor Cat., Stat.; tuĕris Pl.; tuimur, tuamur, tuantur, tuĕre Lucr.

tumulō -āre -āvī -ātum (tumulus) z gomilo prekri(va)ti, pokri(va)ti, pokopa(va)ti, zagrebsti (zagrebati): quam (sc. Caietam) tumulavit alumnus O., Tomitanā iaceam tumulatus arenā (pod peščeno gomilo) O., neque iniectā tumulabor mortua terrā Cat., neu sim tumulandus ab illā O.; subst. tumulātus -ī, m pokopani, pokopanec: iussaque ibi moenia terra condidit et nomen tumulati traxit in urbem O.

tūtōrius 3 (tūtor, ōris) varuški, skrbniški: tutorio nomine Iust. pod imenom varuha.

tūtrīx -īcis, f (fem. k tutor)

1. zaščitnica: te tutrice V. (Cul.) pod tvojo zaščito = v tvojem varstvu.

2. occ. varuhinja, skrbnica: Cod. Th.

Typhōe͡us -phōeī in (pesn.) -phōeos, acc. -phōea, m (Τυφωεύς kadeči se) Tifoêj, izjemno velik Gigant, sin Tartar(j)a in Zemlje. Ker je hotel Jupitra vreči s prestola, je ta treščil vanj strelo in ga pokopal pod goro Etna: O., V., Sil.; kot hudo pošast ga O. (Metam. 3, 303) imenuje tudi centimanus storoki. — Od tod adj.

1. Typhōis -idis (-idos), f tifoêjska: Aetna O.

2. Typhōïus 3 Tifoêjev, tifoêjski: tela V., cervix Cl.

Opomba: V odvisnih sklonih merijo nekateri latinski pesniki to ime trizložno, drugi štirizložno.

umbra -ae, f (iz *unqs-ra, sor. z lit. ùnks-nā senca) senca

1. tema, temota, temina, temnost, mrak, mračina, mračnost: noctis V., Aurora polo dimoverat umbram V., ibant sub nocte per umbram V., ad umbram (do noči) lucis ab ortu H.; pogosto pl.: imas Erebi descendit ad umbras V. v najgloblje sence, v najgloblje temine, ab umbris infernis ad lumina surgere vitae V. iz podzemeljske sence (teme) k dnevni svetlobi, Tartara, tristes umbrae V. Tartarjeve (Tartarove) žalostne sence (temine); pesn.: celeres umbrae V. oblaki, sagitta transilit umbras V. mračne oblake, quem … immolans ingenti umbrā tegit V. s trdo smrtno temoto; pren.: (sc. Latinus) caecis se condidit umbris V. se je umaknil v skrito samoto, ut primum discussae umbrae (tesnoba, bridkost, žalost) et lux reddita menti V.

2. senca, ténja, zasenčje, senčnina: Pl., Plin., Plin. iun., Sen. tr., Cels., Fl. idr., arboris Ci., arbor umbram fecit V., maiores cadunt altis de montibus umbrae V., luna incidens in umbram terrae Ci., in umbrā V. = sub umbrā H. v senci; preg.: umbras timere Ci. ep. = brez potrebe se bati; podobno: ipse meas solus, quod nil est, aemulor umbras Pr. (o ljubosumnem ljubitelju); occ. senca = temnejše barve, odtenek, (o)senčenje, starejše otenjava
a) v slikarstvu: Plin., quam multa vident pictores in umbris Ci.
b) v tkanini (tkanju), vezenini (vezenju): tenues umbrae parvi discriminis O.
c) v stavbarstvu: umbras mechanicā ratione consumit Amm. (o piramidah).

3. metaf.
a) senca = podoba, videz, predstava, utvara, sled: Varr. ap. Non., Sen. ph., Lact., gloriae Ci., libertatis Lucan., mendax pietatis umbra O., iuris umbrā et imaginibus utimur Ci., honoris T.; occ. pretveza, izgovor: Cl., sub umbrā foederis aequi servitutem pati L.
b) obramba, varstvo, zaščita, zaslomba, ščit, pribežališče, zatočišče: sub umbrā auxilii vestri L., sub umbrā Romanae amicitiae latere Ci.
c) prosti čas, brezdelje, brezdelica, mir, pokoj, spokoj: qui non in umbrā neque in artibus versatus est Ci., Veneris cessamus in umbrā O., cedat stilus gladio, umbra soli Ci. mir boju, studia in umbrā (= v učni sobi, v študijski sobi) educata T.
d) stalni spremljevalec, stalna spremljevalka: luxuriae Ci. (o plesu), gloria virtutem tamquam umbra sequitur Ci.; tako se tudi imenuje nepovabljen gost (gr. σκιά), zajedavec (zajedalec), ki kot senca spremlja povabljenega gosta: cum Servilio Vibidius, quos Maecenas adduxerat umbras H., locus est et pluribus umbris H.

4. meton.
a) senca = kar dela senco, senčn(at)e stvari, obsena, npr. α) senčnato drevje, listnato vejevje: inducite (sadite) fontibus umbras V., ingentem sustinet umbram V. vejo, ki daje senco, ruris opaci umbras falce premes V. prebujno rastoče listje (dreves na ozarah); tudi senčen (senčnat) prostor: vacuā tonsoris in umbrā H. v senčni brivnici, Pompeiā spatiare sub umbrā O. po Pompejevem hodišču (galeriji, stebrišču), umbra rhetorica Iuv. retorska šola; pl. umbrae P. F. = senčnice. β) (strelni) tul(ec), tok za puščice: Stat. γ) γα) brada, mah, puh = prva („mlečna“) brada: Cl., Stat. γβ) lasje: Petr.
b) = gr. εἴδωλον, φάσμα senca, senčna (prazna) podoba, senčna (prazna) postava (pojava, oblika), senčna slika, tenja, privid: umbram equitis Romani et imaginem videtis Ci., effigies, immo umbrae hominum, fame enecti L., dea tenuem sine viribus umbram in faciem Aeneae ornat V. zračno slepilo, megleni privid, vanae ex hostibus umbrae V. strašila, izhajajoča od sovražnikov, zastrašujoči pogledi na sovražnike, strašni prizori sovražnikov, verae umbrae V. resnico naznanjajoče sanjske podobe (prikazni); occ. senca, tenja, senčna podoba, duša, duh umrlih (pokojnikov, rajnikov): tricorpor V., Pauli Sil., ipsius umbra Creūsae visa mihi V., petam voltūs umbra curvis unguibus H. kot pošast; v pl.: Tib., Plin. idr., umbrae silentes V. sence rajnikov, umbrarum dominus ali rex (= Pluto) O., umbris exagitari Suet. od duhov, pošasti; pl. o duhu enega umrlega (ene pokojnice): cum species et umbrae insontis interempti filii agitarent L., umbrae paternae V., omnia Deiphobo solvisti et funeris umbris V., matris agitabitur umbris O.; pl. meton. = podzemlje: fratri comes ire per umbras V., ire (fugere) sub umbras V. iti pod črno zemljo = umreti.
c) riba lipan (Salmo thymallus Linn.), imenovana tudi sciaena: Varr., O., Col., Aus.