Franja

pūmiceus 3 (pūmex) iz votliča (plovca, votličastega kamenja, lave) narejen (izdelan), votličev, plovčev, lavin: sedes Sil., antra Stat., molae O. iz lave; meton.: fontes Mart. iz votličja (iz skladov votliča, plovca) pritekajoči, oculi Pl. suhe kakor votlič, plovec (= ki se ne morejo jokati).

puteālis -e (puteus) vodnjaški, iz vodnjaka zajet (vzet), studenčen: fons Col., aqua Suet., aquae Ulp. (Dig.), lymphae Lucr., unda Col., undae O. voda iz vodnjaka, studenčnica, kladeznica (naspr. fluens unda rečnica), pocula Iuvenc.

puteānus 3 (puteus) vodnjaški, iz vodnjaka zajet (vzet), studenčen: aqua Col., Plin. voda iz vodnjaka, studenčnica, kladeznica (prim. puteālis).

Pylus (Pylos) -ī, f (Πύλος) Pílos

1. mesto v Meseniji, Nelejeva prestolnica: L., Mel.

2. mesto v Trifiliji, južni pokrajini Elide, Nestorjeva prestolnica: Nestorea Sen. tr. = Neleïa O. (ker je Nestor Nelejev sin). — Od tod adj. Pylius 3
a) píloški, iz Pílosa (pílski, iz Píla): agri O.; subst. Pylius -iī, m Pilošán, Píl(ij)ec (= Nestor): O.; v pl. Pyliī -ōrum, m Pilošáni, Pil(ij)ci, preb. Pilosa: Mel.
b) pesn. = Néstorjev, néstorski: Pylii dies, anni O., senecta Mart. = zelo visoka starost.

Pyrgī -ōrum, m (Πύργοι = turres) Pírgi, primorsko mesto v Etruriji (zdaj vas Santa Severa): V., L., Mel. — Od tod adj. Pyrgōnsis -e pírgovski, pírški, iz Pirgov izvirajoč (izhajajoč): scorta Luc. ap. Serv., publicanus L., Antistius Ci.

Pyrr(h)a -ae, f (Πύῤῥα) Píra

1. Epimetejeva hči, Devkalionova soproga: H., O., Sen. tr., Hyg.

2. ime v dekle preoblečenega Ahila: Hyg., Sid.

3. mesto na Lezbosu s pristaniščem (zdaj Kalloni): Plin., Mel. L. — Od tod adj.
a) Pyrrhaeus 3 (Πυῤῥαῖος) α) Pírin, pírski, pirájski: saxa Stat. ki sta jih za seboj metala Pira in Devkalion. β) pírski, k mestu Píra sodeč: nemus Plin.
b) Pyrrhias -adis, f (Πυῤῥιάς) pírska, iz Pire (na Lezbosu) izhajajoča (izvirajoča, prihajajoča): nec me Pyrrhiades Methymniadesve puellae, nec me Lesbiadum cetera turba iuvant O.

quadrāgēnārius 3 (quadrāgēnī) sestoječ iz štiridesetih, ki drži (obsega) štirideset, štirideseteren: po številu: numerus Vulg., Aug.; po meri: fistula Vitr., Front. 40 palcev široka, tj. cev, katere plošča je bila 40 palcev široka, preden so jo zvili, dolium Ca. ki drži 40 kongijev (okrog 130 l); po dneh, letih: ieiunium Ambr. štiridesetdnevni post, pupillus Sen. ph. štiridesetleten; subst. quadrāgēnārius -iī, m štiridesetletnik: Arn.

quadringēnārius 3 (quadring ē nī) sestavljen (sestoječ) iz po štiristo (mož): cohortes L., cohors Ci. ep.

quam-ob-rem (ixpt.) ali quam ob rem

1. vprašalno zakaj?, čemu?, iz kakšnega razloga?: v neodvisnem vprašanju: Pl. idr., quam ob rem id tute non facis? Ter., quam ob rem sciebas? quam ob rem etiam suspicabare? Ci.; v odvisnem vprašanju: cum … quaereret, quamobrem Ariovistus proelio … non decertaret C.

2. relat. (za)radi česar, za kar: Pl., Ter. idr., illud est, quamobrem haec commemorem Ci.; kot relat. conj. = (in) zato, zato pa: quam ob rem quaeso a vobis Ci., quam ob rem ali quoniam ali quam ob rem quamquam Ci. ep.

quaternārius (quaternī) iz po štirih sestoječ, po štiri obsegajoč, četver(en), četvernat: scrobis Col. ki meri štiri kvadratne čevlje, numerus Plin., Tert. četverka, formae Lamp. zlatnik, vreden štiri zlate denarije.

quīngēnārius 3 (quīngēnī)

1. iz petsto sestoječ, ki ima (šteje) po petsto (mož): cohortes Ca.

2. sestoječ iz petsto sploh: thorax Plin. 500 funtov težek, petstofunten, lanx Plin. 500 funtov težka, petstofuntna.

quīngentārius 3 (quīngentī) iz petsto sestoječ, petstoten: cohors Veg.

quīngentēnārius 3 (quīngentēnī) iz petsto sestoječ, petstoten: Prisc.

quīnquāgēnārius 3 (quīnquāgēnī) sestoječ iz petdesetih, vsebujoč petdeset, petdeseten: grex Varr., homo Q. petdesetletnik, fistula Vitr. petdesetpalčna cev (= cev, katere ploskev je bila široka 50 palcev, preden so jo zvili), numerus Aug. petdesetica, quinquagenariae materiae Amm. 50 čevljev dolga debla; subst. quīnquāgēnāriī -ōrum, m kvinkvagenáriji, vojaški poveljniki, ki so načelovali vsak petdesetim možem (pri Izraelcih), petdesetniki: Hier.

quirītātiō -ōnis, f (quirītare 1.) vreščanje, vriščanje, klicanje na pomoč, vpitje iz strahu, tesnobno kričanje, glasno tarnanje, javk(anje): fuga comitum et quiritatio facta L.

quirītatus -ūs, m (quirītāre 1.) vrešč, vrišč, klic na pomoč (na pomagaj), klic v sili, krik (vpitje) iz strahu, tesnobni krik, vekanje: audires ululatus feminarum, infantum quiritatūs, clamores virorum Plin. iun., vidi eodem habitu et quiritatu praetorium virum Perpennam saevitiam tuam execrantem Val. Max., quarum lamentabiles quiritatus trepidae civitatis aures receperunt Val. Max.

quirītō¹ -āre (-āvi) -ātum (etim. besede ni zadovoljivo pojasnjena)

I. intr. vreščati, na pomoč (pomagaj) klicati, kričati iz strahu (v tesnobi, sili), javkati, glasno tarnati: haec, inquam, rudet ex rostris atque heiulitabit, concursans, veluti Ancarius, clareque quiritans Luc. ap. Non., vicina horum quiritare, iubilare Varr., quiritare dicitur is qui Quiritum fidem clamans implorat Varr., ut quiritare urbanorum, sic iubilare rusticorum Varr., quippe non ut ex hostico raptae perituraeque in horreis messes nequiquam quiritantibus sociis auferuntur Plin. iun., ideo deus, ideo Quirinus, quia tunc parentibus qui itatum est per illum Tert., nulla vox quiritantium exaudiri poterat L., tamquam si voce et comploratione nocturna excitus mihi quiritanti intervenisses L., flentes quiritantesque T.; (poseb. o govorniku) vreščati, kričati: si modo est sanus, non quiritet Q. —

II. trans.

1. glasno kričeč pritoževati se, glasno obžalovati, glasno objokovati; z ACI: coquos emi singulos pluris quam equos Plin.; z objektnim acc.: insanā voce casum mariti Ap.

2. vreščeč reči (govoriti, izrekati), glasno klicati, vreščati, kričati: misero illi quiritanti „civis Romanus natus sum“ Asin. Poll. in Ci. ep., haec quiritans properiter emergit e mari suumque protinus aureum thalamum petit Ap., at ille deum fidem clamitans et cruorem uxoris ab[s]tergens altius quiritabat Ap. — Dep. soobl. quirītor -ārī: Varr. fr., Nigidius ap. Non., Prisc.

rāmeus 3 (rāmus) vejen, iz vej sestavljen, vejnat, vejast: sic positum in clauso linquunt et ramea costis subiciunt fragmenta V. vejevina, vejevje, dračje, grmada.

raphaninus 3 (gr. ῥαφάνινος) iz redkve narejen (izdelan, pripravljen), redkvin, redkvičen, redkven: oleum Plin.

ratis¹ -is, f

1. splav, plitv(ic)a, plutva: Plin., Pr., Fest., P. F idr., cum aut navibus aut ratibus conarentur accedere Ci., transeunt Rhenum navibus ratibusque C., rates inopiā navium facere L.; occ. splavni most, most iz splavov, nekakšen ponton oz. pontonski most iz splavov: ratibus flumen iungere L. narediti čez reko most iz splavov, premostiti reko s splavi, ratem solventes cepit, transire pontem non potuit L.

2. pesn. plovilo sploh, npr. čoln, ladja, brod, barka: O., H., Cat., Sil. idr.; metaf.: Val. Fl. idr., pandas ratibus posuere carinas V.

Opomba: Nenavaden acc. ratim: Hyg.; abl. rati: Cael. fr. ap. Q.