Franja

octingēnārius 3 (octingēnī) iz osmih stotic sestoječ: Prisc., greges Varr.

octōnārius 3 (octōnī) iz osem (osmerice, osmih delov) sestoječ: numerus Varr., Macr., versus Q. osemčleni jambski verz, fistula Plin., Front. z 8 palcev široko pločevino.

Oechalia -ae, f (Οἰχαλία) Ojhálija

1. mesto na Evboji, prestolnica Jolinega očeta Evrita; uničil ga je Herkul: V., Hyg., victor ab Oechalia (sc. rediens) O. — Od tod Oechalis -idis, f iz Ojhálije, Ojhálijka, Evbójka: O.

2. mesto v Meseniji: Plin.

oenanthē -ēs, f (gr. οἰνάνϑη)

1. bot. divja trta = grozd divje trte: Plin.; od tod adj. oenanthinus 3 (gr. οἰνάνϑινος) pripravljen (narejen) iz divje trte: oleum, vinum Plin.; subst. oenanthium -iī, n olje ali cvet (esenca) iz divje trte: Lamp.

2. bot. sóvec (Oenanthe pimpinelloides Linn.) Plin.

3. neki ptič, imenovan tudi parra, menda príba, vívek: Plin.

oeōnisticē -ēs, f (gr. οἰωνιστική) prerokovanje avgurjev iz ptičjega leta, ojonístika: M.

officiōsus 3, adv. - ē (officium)

1. ustrežljiv, uslužen, ugodljiv, postrežljiv, vóljen (volján): homo, amicitia Ci., voluntas, epistula O., sedulitas H., homines Lampsaceni summe in omnes cives Romanos officiosi Ci., homo officiosior Ci., officiosissima natio Ci., officiose scribere, hoc facere Ci., sed illa officiosius Ci., reverentissima et officiosissima venit ad me Plin. iun.; occ. iz uslužnosti (vneme) izvirajoč (= ki ga narekuje uslužnost), vóljno (voljnó) prevzet: dolor Ci., hi officiosi labores mei Ci., pietas Sen. ph.

2. „službi primeren“, pripravljen za službo; od tod subst. officiōsus -ī, m
a) strežnik v kopališču: Petr.
b) ljubimec, ljubček, pripravljen ustreči pohoti drugih: impudicus Sen. rh.

Olbia -ae, f (Ὀλβία = blaženo [srečno] mesto) Ólbija

1. mesto na skrajnem severovzhodnem delu obale Sardinije z edinim dobrim pristanom ob tem obrežju (zdaj Terranova): Ci. ep., Val. Max., Fl. — Od tod adj. Olbiēnsis -e ólbijski, iz Ólbije: ager L., epistula Ci. ep.

2. mesto v Bitiniji, pozneje imenovano Nicaea: Plin. — Od tod adj. Olbiānus 3 ólbijski, pri Ólbiji: sinus Mel. (zdaj vzhodni del zaliva Ismit)

3. mesto na obrežju narbonske Galije, kolonija Masilije: Mel.

4. mesto v evropski Sarmatiji ob reki Hipanis, miletska kolonija, po Plin. imenovano tudi Olbiopolis (Olbiópolis, Olbiópola) in Miletopolis (Miletópolis, Miletópola, zdaj Kudak blizu Okzakova): Mel.

Ōlenus (Ōlenos) -ī, f (Ὤλενος) Ólen

1. mesto v Ahaji med Patrami in Dimo: Plin. (z nom. Olenum).

2. staro mesto v Ajtoliji ob Trakintu: Sen. tr., Hyg. — Od tod adj. Ōlenius 3 (Ὠλένιος) ólenski, iz Ólena, olénijski = ajtól(ij)ski: capella ali pecus O. = Amalthea, astrum Stat., Tydeus Stat. (ker je rojen v ajtol(ij)skem Kalidonu).

omphacium -iī, n (gr. ὀμφάκιον) olje ali sok iz nezrelih oliv ali vinskih jagod, nekakšen podbíranec: Plin.; od tod omphacomel -mellis, n sirup iz soka nezrelih oliv ali vinskih jagod: Plin. Val.

Onchēstus -ī (Ὀγχηστός) Onhést

1. m reka v Tesaliji: L.

2. f mesto v Bojotiji z Neptunovim svetiščem; od tod adj. Onchēstius 3 onhést(ij)ski, iz Onhésta: O.

Ophir, indecl. Ófir, dežela v južni Arabiji: Vulg. — Od tod adj. Ophirius 3 ófirski, iz Ófira: Plin.

oppidō, adv. (iz *ob-pedom; za Q. že zastar. beseda) iz dna, od dna, od temeljev = docela, popolnoma, silno, zelo, prav (stopnjuje adj. in adv., redkeje glag.): Pl., Ter., Auct. b. Afr., Ap., Amm., minus vetus o. ridiculus Ci., o. adulescens sacerdos lectus L.; v besedni igri z oppidum: toto oppido et quidem oppido quaesitum Ap.; kot pritrjevalen odgovor na kako vprašanje = kajpada, seveda, menda da, pa ja (ustrezni adj. ali adv. se lahko dostavi iz vprašanja): estne ita ut dixi liberalis? oppido Ter., omnene? oppido Pl., oppido quam nenavadno, neizmerno, silno, od sile: Vitr., pleraque o. quam parva erant L., o. quam breve intervallum L.

Opūs² -ūntis, acc. -ūnta in -ūntem, f (Ὀποῦς) Opúnt, mesto v Lokridi ob Evripu: L., O., Plin., Mel. — Od tod adj. Opūntius 3 opúntski, iz Opúnta, v Opúntu: H., Mel., Philodamus Ci., herba Plin. (vrsta smokve); subst. Opūntiī -ōrum, m (Ὀπούντιοι) Opúntijci, Opúnčani, preb. Opunta: L.

orichalcum -ī, n (gr. ὀρείχαλκος „gorska ruda“; po ljud. etim. pisano tudi aurichalcum)

1. rumena (žolta) med, medenina: Ci., V., H., Plin., Suet.

2. meton.
a) meden(inast)a trob(ent)a: Val. Fl.
b) orožje iz medi (medenine): Stat.

Osca -ae, f Óska, mesto v tarakonski Hispaniji (zdaj Huesca v Aragoniji): Vell., Fl. — Od tod adj. Oscēnsis -e óški, iz Óske: Varr., argentum L. hispanski srebrn novec, kakršne so kovali v Oski že pred Rimljani; od tod subst. Oscēnsēs -ium, m Óski, Oščáni, preb. Oske: C., Plin.

osseus 3 (os, ossis)

1. koščen, iz kosti: cultellus Plin., culter Col., forma O., larva O. rebrnica, okostje, skelet.

2. koščen, tj. trd ali suh kakor kost: ilex Plin., manus Iuv., cutis Cass.

paedagōgīum -iī, n (gr. παιδαγωγεῖον)

1. vzgojna ustanova, vzgajališče, „pedagogêj(on)“ za imenitnejše sužnje (paže): Plin. iun.; pren. in evfem. = zavajanje, zapeljevanje, zapeljava: Plin., Tert., ingenuorum paedagogia Suet.

2. meton. gojenci take vzgojne ustanove, paži: quare paedagogium pretiosa veste succingitur? Sen. ph. — Od tod adj. paedagōgīānus 3 iz vzgojne ustanove (vzgajališča, pedagogeja): puer Amm. paž; subst. paedagōgīānī -ōrum, m paži: Cod. Th.

Palaestīna -ae, f: Plin. in Palaestīnē -ēs, f: Plin., Mel. (Παλαιστίνη) Palestína, domovina Izraelcev. Od tod adj. Palaestīnus 3 palestínski, v Palestíni, iz Palestíne: aqua O. (o Evfratu), Syrus O., Tib., liquores Stat. balzam, gens Sil.; preb. subst. Palaestīnī -ōrum, m (Παλαιστινοί) Palestín(c)i: T., O., Hier., v širšem pomenu = Sír(ij)ci: O.

palmeus¹ 3 (palma) iz palm, palmov: tegetes Col., vinum Plin., tabulae Vitr.

palmicius 3 (palma II.) iz palm, palmov: sportella Plin. Val.