Franja

Trōs, Trōis, m (Τρώς) Trojánec, Trójec: V.; nav. pl. Trōēs -um, m (Τρῶες) Trojánci, Trójci, preb. mesta Troja: O., V.; pesn. v sg. Trōs = Trós (Trój), eponimni heroj mesta Troja in Trojcev (Trojancev), Dardanov vnuk, Erihtonijev sin (Erychthonius): O., V. — Od tod

I. adj.

1. Trōïus 3 (Τρώϊος) trojánski, trójski: Aeneas V.; subst. Trōia -ae, f (Τροία) mesto Trója, in sicer
a) Homerjeva Troja v Mali Aziji: L., O., V., Mel.
b) italska Troja pri Lavrentu, ki jo je ustanovil Enej: V., L.
c) epirska Troja, ki jo je ustanovil Helen: O., V.
d) meton. trojánska (trójska) igra, neka dirka s konji, v kateri so se pogosto spoprijeli rimski dečki viteškega rodu: V. (Aen. 5, 596—602), Troiae ludicrum T., Troiae ludus ali lusus Suet., spectaculi Troiae imago Eutr., Troiae decursio Suet.

2. Trōicus 3 (Τρωϊκός) trojánski, trójski: tempora Ci., bellum Ci. ep., O., N., Vell., Aus., Vesta O. ali ignis Stat. iz Troje prineseni sveti ogenj v Vestinem svetišču.

3. Trōiānus 3 trojánski, trójski, iz Troje izhajajoč ali izvirajoč: urbs V., Lact., moenia O., tempora O., H., Iust., iudex (= Paris) H., bellum H., O., Iust., pago inde Troiano nomen est L., ludi Suet. trojska igra (gl. zgoraj 1. d), porcus Mart. nadevan pečen prašič, equus Ci., Iust. leseni konj; Equus Troianus je tudi naslov neke Najvijeve tragedije (žaloigre): Ci.; preg.: intus est equus Troianus Ci. skrita nevarnost; subst.
a) Trōiānī -ōrum, m Trojánci, Trójci: Ci., L., V., O., Lucr., Sen. ph.
b) Trōiānum -ī, n (sc. praedium) Trojánsko, Trójsko, podeželsko posestvo v Laciju: Ci. ep.

4. Trōas -adis (-ados), acc. -ada, f (Τρωάς) trojánska, trójska: humus, matres O., turba Sen. tr.; subst. Trōas -adis, f
a) Trojánka, Trójka: O., V.; meton. Trōades Trojánke, naslov tragedije Kvinta Cicerona: Ci.
b) pokrajina Troáda v severozahodni Mali Aziji, trojánska (trójska) dežela: N., Plin.

5. Trōadēnsis -e troádski, iz Troáde izhajajoč (izvirajoč): marmor, metallum Cod. Th. —

II. subst. Trōiades -um, f (Τρωϊάδες) Trojánke: Pers.

tuba -ae, f (tubus cev) (stoječa) cev ali troba

1. cev, žleb: fistula, quae tuba dicitur Vitr.

2. tuba, troba, tromba, troblja, trobenta, ravno trobilo s koncem, podobnim lijaku; uporabljali so jo v boju (pri pehoti); z njo so dajali znamenje za boj ali umik, za odhod, za delo in počitek: lituo tubae permixtus sonitus H., tubae sonus C. ali clangor V., tubarum sonus Ci. ali cantus L., non tuba directi, non aeris cornua flexi O., tubae rancitas Plin., tuba a Graeco inscienter inflata L., tubae canunt L., concinunt tubae L., tubae cornuaque concinuerunt L., cornua ac tubae concinuēre T., tubā signum dare C., tubā canere T. trobiti; pren. = povzročitelj, pobudnik, snovalec: belli civilis tubam quam illi appellant Ci. ep., haec (sc. est) tuba rixae Iuv.; tubo so uporabljali tudi pri različnih obredih, slavnostih, igrah, zborovanjih idr.: H., V., O. idr.

3. meton.
a) bojno znamenje = boj, spopad, bitka: navalis Mart., civilis Cl., ante tubam V., Cl. pred bojem.
b) vzvišeno, epsko pesništvo: Mart., Cl.
c) vznesen, doneč govor: Prud.

tumeō -ēre (indoev. baza *teu̯H- oteči, nabrekniti, nabuhniti; prim. túmraḥ poln (česa), zavaljen, tolst, strčeč, tutumáḥ obilen, tumalaḥ, tumulaḥ hrupen, tumalam hrup (prim. lat. tumultus), tavīti, tā́uti močan je, ima moč, tuvi- zelo, silno, got. þiuda ljudstvo, gr. τύμβος gomila, grob, τύλη, τύλος žulj, grba, žmula, lat. tumor, tumidus, tumultus, tumulus, tōmentum, tōtus, lit. túlas nekateri, taukaī mast, maščoba, tunkù, tùkti mastiti se, debeliti se, let. tulzuns oteklina, tauta ljudstvo, tūks oteklina, tūkt nabrekati, otekati, sl. til, tilnik, stvnem. diota ljudstvo, dioh stegno, bedro)

1. biti nabrekel, biti nabuhnjen, biti napet, biti napihnjen (napuhnjen), biti otekel (otečen), biti narasel, biti poln, nabrekniti (nabrekati, nabrekovati), nabuhniti (nabuhovati), nape(nja)ti se, napihniti (napihovati) se, napuhniti (napuhati, napuhovati) se, oteči (otekati), narasti (naraščati), (na)polniti se, napolniti (napolnjevati) se: pedes tumentes V., quid hoc in collo tibi tumet? Pl., corpus tumet veneno O., tument tibi inguina H., tument lumina fletu Tib., bile tumet iecur H., tumet Achelous imbre O.; z gr. acc.: anguis colla tumens V.; pren.: vere tument terrae V. kipi(jo), unus ferebat fiscos cum pecunia, alter tumentes multo saccos hordeo Ph. polne, napolnjene, in tenero palmite gemma tumet O., anni (sc. virginis) tumentes Stat. zrela, tument vela sinu Mart.; poseb. o govoru in govorniku biti nabuhel, biti napihnjen, biti nadut, biti bombastičen (pompozen): Q., Mart. idr., Cicero obtrectatoribus tumens videbatur T. (Dial.).

2. metaf.
a) biti napihnjen, biti napuhnjen, biti napuhel, biti samovšečen, hvaliti se, bahati se, napihovati se, prevze(ma)ti se, prevzetovati (s čim, zaradi česa): nominibus O., gloriā Plin., laudis amore tumes H., tumens inani superbiā Ph., Nero longā serie Caesarum tumens T., alto stemmate Iuv.; z notranjim obj. (adv.): vana tumens V.
b) biti razburkan, biti razburjen, biti razdražen, biti razsrjen, biti togoten, (vz)kipeti (od jeze), razburiti (razburjati) se, (raz)srditi se, (raz)togotiti se, (raz)burkati se, kipeti: tumet unda a vento O., sapientis animus numquam tumet Ci., tumet animus irā L., rabie fera corda tument V., tumentem lacrimis fatigant T., nescio quid animus … tumet Sen. tr. kaj da snuje razsrjeni duh, tum tumet Tib. žari od pohote.
c) vreti, biti nemiren, upirati se, puntati se, buniti se, vstajati: tument negotia Ci., tument animi plebis Plin. iun., Galliae tument T. v Galijah vre.
d) occ. pesn.: bella tument O. hočejo počiti.

tumultuātiō -ōnis, f (tumultus) hrup, trušč, ropot, hrušč, „šunder“, vrišč, hrupen nemir: Hier. idr., haec tumultuatio regem, cupientem, si se sequerentur, raptim evadere angustias, revocare primos et eadem qua venerat via referre coegit signa L., sine ulla tumultuatione solo vix unum exercitum capiente alterum inseruit Val. Max.; metaf. neredno priseganje, prisega v naglici, ki so jo opravili milites tumultuarii: Isid.

tunica -ae, f (semit. izpos.; prim. aramejsko kithuna, hebr. ketonet, arab. kattán, gr. χιτών)

1. túnika (= „suknjič“, „srajca“), platneno ali volneno spodnje oblačilo, brezrokavno ali s kratkima rokavoma, segajoče do kolen in podobno srajci; doma so jo Rimljani in Rimljanke nosili neposredno na telesu brez pasu, zunaj hiše pa prepasano. V najstarejših časih so se Rimljani ogrinjali le s togo: Romani tunicā diu caruerunt, solā togā contenti Gell.; v klasični dobi pa je bila tunika v splošni rabi in moški so zunaj hiše nosili vrh nje še togo, ženske pa stolo (stola) ali palo (palla): Pl., Ci. idr., tunica linea Hier., Aug., candida Petr., nuptialis H., russea Petr., scissa et sordida Petr., tunicam altius colligere Petr., tunicas mutare cotidie Hier., tunicae manicas habent V.; manuleata tunica Pl., Suet. ali manicata tunica Cu. tunika z (dolgimi) rokavi je veljala za mehkužno in tujo nošo; prav tako tudi talaris tunica Hier., Lact. do gležnjev segajoča tunika: quos … bene barbatos videtis, manicatis et talaribus tunicis Ci. Pozneje so višji stanovi nosili dve tuniki, spodnjo (tunica interior, interula) in vrhnjo, ki je bila pri senatorjih obšita s širokim robom (latus clavus), pri vitezih pa z ozkim robom (angustus clavus, gl. clavus); nižji sloji, zlasti sužnji, so nosili samo tuniko: tunicatus populus (popellus), gl. tunicātus. Semitski izvor tega oblačila izpričujejo tudi nekatere omembe v literaturi, npr.: tunicae Lydorum opus Luc.; preg.: tunica propior pallio est Pl. tunika mi je bližja kot palij, srajca mi je bližja kot suknja.

2. metaf. koža, ovoj, lupina, luščina, mekina, strok: cicadae Lucr., oculorum Cels., boleti Plin., gemmae (popki, brsti) tenues rumpunt tunicas (ličje) V., lupini Iuv. strok.

turdus -ī, m (iz *(s)trozdo- *tr̥zdos-; prim. gr. στροῦϑος, στρουϑός vrabec, lit. strãzdas = sl. drozd, drozg = stvnem. drōsca(la) = nem. Drossel)

1. drozd, drozg, brinovka: Varr., Plin., Col., Mart. idr., nil melius turdo H. — Soobl. (ki jo Varr. zanika) turda -ae, f: nec tenues sollers turdarum nosse salivas Pers.

2. riba morski drozd, morski kos, menda = trska: Varr., Col., Plin., Q.

turri-ger 3 (turris in gerere) stolponosen, s stolpom (stolpi) opremljen, stolpovit, stolpat, stolpast: urbes V., humeri elephantorum Plin., carinae Lucan., ferae moles Sil., patriae imago turrigero canos effundens vertice crines Lucan.; od tod turrigera = s stolpastim (zidnim) vencem okrašena, vzdevek Kibele, boginje mest, ki so jo upodabljali s stolpastim (zidnim) vencem oz. krono: Cybele, Ops, dea (= Kibela) O.

turrītus 3 (turris)

1. stolpat, stolpast, stolpovit, s stolpi opremljen, s stolpi utrjen: muri, moenia O., castella Lucan., puppes V., moles, tempora Sil., boves Lucas turrito corpore taetras Lucr., elephanti Auct. b. Afr., Plin.; kot fem. Kibelin vzdevek s stolpastim (zidnim) vencem okrašena (= turrigera; gl. turriger), vzdevek Kibele, boginje mest, ki so jo upodabljali s stolpastim (zidnim) vencem oz. krono: Berecynthia mater V., mater O., dea Pr.

2. occ. visok kakor stolp (= zelo visok), nagrmaden, nakopičen: scopuli V.; o lasnem nakitu: corona Lucan., caput Prud., vertex Hier.

tutulus -ī, m tútul, visoka frizura (visok nakit iz las), sestoječ iz spredaj nad čelom zvitih in med seboj spletenih kit; videti je bila kot kvišku stoječa pentlja iz spletenih las, nosila pa sta jo zlasti flamen in njegova soproga (flaminica): Tert. idr., tutulati dicti hi, qui in sacris in capitibus habere solent ut metam; id tutulus appellatus ab eo quod matres familias crines convolutos ad verticem capitis quos habent vit[ta] velatos dicebantur tutuli, sive ab eo quod id tuendi causa capilli fiebat, sive ab eo quod altissimum in urbe quod est, arcs, tutissimum vocatur Varr., tutulum vocari aiunt flaminicarum capitis ornamentum, quod fiat vitta purpurea innexa crinibus, et exstructum in altitudinem Fest.

ultrōneus 3 (ultrō) prostovoljen, radovoljen: exilium, victima Ap., funus, voluntas Cypr.; preg.: merces ultroneae putent Hier. smrdi(jo); o osebah: Ap., Vulg.

umbō -ōnis, m (prim. skr. nábhyam pesto, nā́bhiḥ popek, pesto, gr. ὀμφαλός = lat. umbilīcus, stvnem. naba pesto, nabula popek = nem. Nabe pesto, Nabel popek) vsaka vzboklina, izboklina ali štrlina

1. popek sredi ščita, ščitni popek, ščitna grba, ščitna krogla, ščitna izboklina, ki so jo vojaki v spopadu mož na moža pogosto uporabljali za zadajanje udarcev: Amm. idr., summus clipei umbo V., adsurgentem regem umbone resupinat L., Gallum umbone ictum deturbat L., ferire umbonibus T.; sinekdoha ščit: salignae umbonum crates V., nec sufficit umbo ictibus V.; pren.: umbone iudiciali repelli Val. Max. zavrnjen biti z zaščitno močjo sodnega odloka.

2. komolec, starejše laket: Stat., Mart.

3. predgorje, nos, zemeljski rt: Isthmius Stat.

4. izboklina, izbočena okroglina (oblina) na dragulju: Plin.

5. štrleči mejnik na njivah: Stat.

6. nagubani del, guba obleke: Tert.; meton. toga: candidus Pers.

Opomba: Star. nom. pl. umbonis: Varr.

un-de, adv. (nam. *cunde, iz pron. debla; prim. ubi)

1. vprašalno odkod? (od kod?); krajevno v odvisnem vprašanju: Pl. idr., u. venis? H., u. deiectus est Cinna? Ci., u. domo? H., V. od kod doma?, u. et quo, Catius? H.; asindet.: u. quo venis? H.; s partitivnim gen. gentium: u. haec igitur gentium est? Pl.; v odvisnem vprašanju: ut mihi responderet, u. esset Ci., u. initium belli fieret, explorabant C., quaere, u. domo, quis, cuius fortunae H., u. domo quisque sit, quaere Sen. ph., qualis et unde genus (gr. acc.), quaeris Pr.; metaf. = ex quo, a quo, quocum idr.: Q., Ap., u. id scis? Ter., u. hos nōvī? O., u. ea est tibi? Pl. od kod jo imaš? = s čim si jo plačal?, u. iste amor tam improvisus? Ci., face, id ut paratum iam sit. Unde gentium? Pl., unde (zakaj) sit infamis, discite O.

2. relat. odkoder (od koder) (krajevno, v korelaciji): inde venit, unde mallem Ci., quam ibi, unde huc translata essent Ci., ut eo restituerentur, unde deiecti essent Ci., ut, unde abissent, eodem redirent Ci., Latobrigos infines suos, unde (= ex quibus) erant profecti, reverti iussit C.; metaf. (= a quo, ex quo, quo) idr.: Ter., L., Col., Iust. idr., qui eum necasset, unde ipse natus esset Ci., is, u. te audisse dicis Cu., u. quidque audisse dicant Pl., u. agger comportari posset, nihil erat reliquum C., non reliquit, u. (s čimer) afferretur N., infert deos Latio, genus unde Latinum V., Athenienses, unde (= a quibus) leges ortae Ci.; occ.
a) kot jur. t.t. unde petitur (o obtožencu): u. petitur aurum Ter., ego omnibus, u. petitur, hoc consilium dederim Ci., illi, u. peteretur, credendum esse Ca. ap. Gell.
b) kot publicistični izraz unde stat na čigar strani kdo ali kaj stoji, čigar stranki kdo pripada: u. stetisset, eo se victoria transferret Iust., ibi maiestatem regiam verti, u. Alexandri soror staret Iust.; pren.: eventus belli, ut aequus iudex, u. ius stabat, ei victoriam dedit L.

3. reduplicirano undeunde (pisano tudi ločeno unde unde) odkoder koli (od koder koli): Ap. idr., mercedem aut nummos undeunde extricat H., undeunde foret Cat.

urgeō in urgueō -ēre, ursī (indoev. baza *u̯r̥gh- ali *u̯u̯r̥g- ali *u̯reg-, stiskati, riniti, tiščati, suvati, pehati, gnati, zasledovati; prim. lit. várgas sila, beda, got. wrikan preganjati, zasledovati, wraks zasledovalec, -wargs volk, izobčenec, sl. vrag, stvnem. rāhha maščevanje = nem. Rache, stvnem. rëhhan kaznovati, maščevati se = nem. rächen maščevati se)

1. abs. pritisniti (pritiskati), navaliti (navaljevati): maiore vi hostes urgebant S., globus virûm urget V., hinc Pallas instat et urget V.; intr.: urgent ad litora fluctus V. rinejo; pesn.: altum (acc. po skladu krajevnih imen) urgere H. držati se širokega morja, držati se odprtega morja, osta(ja)ti na odprtem morju; pren.: urgenti fato incumbere V. pospeševati bližajočo se pogubo (pogibel), pars in fossas urgente ruinā volvitur V. v padanju drug drugega s seboj dreveč.

2. trans. potisniti (potiskati), riniti, poriniti (porivati), gnati, pognati (poganjati), tlačiti, potlačiti, stlačiti: pedem pede fervidus urget V., Eurus trīs (sc. naves) in Syrtīs urget V., in iecur urget acūs O., urgetur (sc. unda) veniente prior urgetque priorem O., pisces urgere angusto catino H., reperti, qui saxo super urgerent (sc. terram) V., onus urget Pl. breme teži, urgere vocem ultra vires Q. glas gnati čez njegove moči (zmožnosti), glas presiliti (preobremeniti, preutruditi), u. orationem Q. ognjeno, strastno govoriti, equum Val. Fl., aetherias currus ad arces Stat.; med.: (putat) urgeri volucrum ad litora nubem V. da rine, da se žene; pass.: fama est Enceladi corpus urgeri (Aetnae) mole V. da Enkeladovo truplo tlači (pokriva) gmota (gore Etna), da leži Enkeladovo truplo pod gmoto (gore Etna).

3. metaf.
a) abs. pritiskati, naganjati, priganjati: etiam atque etiam insto atque urgeo Ci., urge, insta, perfice Ci. ep., urget eadem fortuna, quae coepit Ci.; trans. stisniti (stiskati) koga, pritisniti (pritiskati) na koga, trdo prije(ma)ti, (s)pestiti, nadlegovati: aquila urget rostro luctantem (sc. draconem) V., urgere homines iacentes inhumanum est Ci., quaestiones urgent Milonem Ci.; urgeri z gen. criminis biti (ob)dolžen (obdolževan), biti (ob)tožen (obtoževan) česa: quia male administratae provinciae aliorumque criminum urgebatur T.; (o stiski) zaradi prevelike bližine utesniti (utesnjevati): quam (sc. vallem) urget utrimque latus V., urbem urbe aliā premere atque urgere Ci., quā vicinia Persidis urget V., urgeris turbā circum te stante H.; pesn.: oculos stupor urget inertīs V. je obvzela, je prevzela, urget diem nox H. odrine (odriva), prežene (preganja), Quintilium perpetuus sopor urget H. tišči (obvzema, zajema) večno spanje, olli oculos ferreus urget somnus V. trdno spanje zatiska oči; (v vojaškem pomenu) hudo (mučno, silovito) napasti (napadati), navaliti (navaljevati) na koga: locum variis adsultibus urget V., instat Epiro, urget Oricum Ci., mortali urgemur ab hoste V.; (o abstr.) težiti, vznemiriti (vznemirjati), nadlegovati, mučiti, begati, mešati, trapiti, gnjaviti: Cels., Fl. idr., quod te urget scelus? Pl., quem morbus urget H., eas amor urguet habendi V. ne da (pusti) jim oddiha, famulas laboribus urgent O., eum invidia cum metu urget S., populus militiā atque inopiā urgebatur S., urgeri fame S., fatis, poenis V., vitiis H., urgens malum, urgens senectus Ci.
b) (z vprašanji, prošnjami idr.) tiščati v koga, pritisniti (pritiskati) na koga, koga spraviti (spravljati) v stisko, nadlegovati, navirati koga, siliti v koga, izsiljevati koga, napasti (napadati) koga, lotiti (lotevati) se koga, nagnati (naganjati) koga, prignati (priganjati) koga, (pri)siliti koga ipd.: nimis urgeo Ci., urgere interrogando Ci., urget praesentia Turni V., urgent rustice sane; negant enim posse et in eo perstant Ci., urgere accusatorem Ci., iussis ingentibus urguet (sc. nos) Apollo V., totus ordo improbitate paucorum urgetur Ci., nec ille armis solum, sed etiam decretis nostris urgendus est Ci., urgue et … infla sermonibus utrem H. obsipaj … s pohvalnimi besedami, cur patrem non urserit ad exsolutionem Dig., nihil urget (sc. me, te) Ci. nič se ne mudi; z inf.: rursus urgemus etiam de ipsorum somniorum retractatu quibus anima iactatur exprimere Tert.; occ. stanovitno (vztrajno) trditi, stati na čem, vztrajati pri čem, poudariti (poudarjati) kaj, ne odstopiti (odstopati) od česa: urgetis hominum esse istam culpam, non deorum Ci., ut eundem locum diutius urgeam Ci., ius Crassus urgebat Ci.
c) marljivo se pečati (baviti) s čim, marljivo se ukvarjati s čim, marljivo izdelovati kaj, marljivo obdelovati kaj, prizadevno se lotiti (lotevati) česa, trdno držati se česa, osta(ja)ti pri čem, vztrajati pri čem, ne odstopiti (odstopati) od česa, ne popustiti (popuščati) pri čem ipd.: opus O., Tib., iter O. spodbujati, priganjati k … , veste, quam … urgebam V. ki sem jo marljivo tkala, urges arva H. trudoma obdeluješ, semper flebilibus modis urges Mysten H. neprestano žaluješ za … , urgere occasionem Ci. marljivo se oprijeti priložnosti, marljivo izkoristiti priložnost, forum Ci. veliko se ukvarjati z zadevami na Forumu, propositum H.; z inf.: urges maris summovere litora H. marljivo si prizadevaš, trudiš se; z ACI: abrumpi dissimulationem urgebat T. je silil k temu, da … ; ne prior officio quisquam respondeat, urge H. podvizaj se. — Od tod adj. pt. pr. urgēns -entis silen, nujen, pritiskajoč, urgénten: urgentior causa Tert., urgentior actio Aug., urgentiores differentiae Cael., urgentissima ratio Cod. I., urgentissimae occupationes; subst.
a) urgentia -ium, n silna nujnost, huda nuja: urgentia bellorum subire Iul. Val.;
b) urgentiōra -um, n zdravila, ki bolj ženejo: Cael. — Adv. urgenter nujno: Cypr., Aug.

ūrō -ere, ūssī, ūstum (nam. *euso > *ūsō; indoev. kor. *eus-, *us-, *(e)u̯es- žgati; prim. skr. ṓṣati žge, uṣṇaḥ vroč, topel, uṣṭaḥ žgan = lat. ustus, gr. εὕω [z aor. εὗσαι] palim, srednjevisokonem. usele, üsele žerjavica; sem lahko najbrž uvrstimo tudi lat. Vesuvius)

1. (v)žgati (vžigati), sežgati (sežigati), zažgati (zažigati), (s)kuriti, (s)paliti: Plin., Lucr., Lact. idr., dona, stipulam flammis V., picem et ceras O. ali nocturna in lumina cedrum V. ali in usum nocturni luminis T. sež(i)gati, zaž(i)gati kot svetivo, hominem mortuum Tab. XII ap. Ci., uri se patiuntur Indi Ci. se pustijo žgati soncu, ignis urit domos H. uničuje, ustis navibus H., periculum, ne Appio suae aedes urerentur Ci. da se ne bi vžgala (vnela), urenda filix H. vredna, da se sežge, zona usta Macr. vroči pas, calx urit Plin. ogreje (ogreva) (kot zdravilo). Od tod subst. pt. pf.
a) ūsta -ae, f žgana okra, starejše žgana zemeljska rumenica: Plin., Vitr.
b) ūstī -ōrum, m opečen(c)i, ožgan(c)i, opaljen(c)i: Plin.

2. occ.
a) kot medic. t.t. žgati = zdraviti z ognjem: quod reliquo corpori noceat, id uri patimur Ci., si uri non potest vulnus Cels., quoties quid ustum est Cels.
b) kot slikarski t.t. (barve) vžgati (vžigati), enkavstično (na)slikati: picta coloribus ustis puppis O.; prolept.: tabulam coloribus O.
c) s sežiganjem (z ognjem) pokončati (pokončevati, pokončavati), požgati (požigati), (o)pustošiti, razdeti (razdejati), uničiti (uničevati) ipd.: urendo populandoque gesserunt bella L., vastare, urere, trahere praedas T., urere Carthaginis arces H., urbes hostium T., terram urere vicos exscindere Cu., Numidae sociorum agros urebant L., vastatur, uritur Gallia Ci., pestilentia urens urbem L.

3. metaf.
a) žgati, sušiti, osušiti (osuševati), posušiti, izsušiti (izsuševati), (o)smoditi, prižgati (prižigati): solum O., (sc. sol) terras ignibus urit O., partes (sc. terrarum) calore uruntur Ci., arista solibus usta O., sitis usserat herbas O., sitis urit fauces (sc. guttur) O., (sc. cicer) urit solum, fimum suillum urit vineas Plin., dysenteria si urit Plin.; pass.: ora visceraque penitus uruntur Cu. so suha; pren.: febribus uror anhelis O. dušeča vročica me tare; pesn.: urit lini campum seges, urit avenae, urunt papavera V. izsušuje(jo); occ. (o mrazu) (o)smoditi, povzročiti (povzročati), da kaj zmrzne ali pozebe, (po)žgati; v pass. tudi = zmrzovati: iis, quae frigus usserit, remedio sunt Plin., ustus ab assiduo frigore Pontus O. ki ga tare večni mraz, herba per nives usta O. pozebla; venatores in montibus uri se patiuntur Ci. zmrzujejo, Scythae continuis frigoribus uruntur Iust. neprestano zmrzujejo.
b) povzročiti (povzročati) skeleč (pekoč) občutek, ožgati (ožigati), (o)žuliti, otisniti, otiščati (otiskati), (o)drgniti, raniti (ranjati, ranjevati), tiščati, težiti: cum aculeus sagittae aut glandis abditae introrsus tenui vulnere in speciem urit L., uri virgis H., loris non ureris H., lorica urit lacertos Pr., urunt iuga prima iuvencos O., calceus, si minor pede erit, uret H., ea (sc. terebra) non urit Col., si te meae gravis uret sarcina chartae H.; metaf. peči, težiti, nadlegovati, vznemirjati, mučiti: urit Venerem Iuno V. misel na Junono peče (muči) Venero, eos bellum Romanum urebat L., quo (sc. bello) Italia urebatur L., Aetolos assiduo labore urente L., populum gravis urebat annona Vell., quidam in quaslibet aures, quidquid illos urit (kar jih teži), exonerant Sen. ph.
c) (ljubezen, strast) komu vne(ma)ti, razvne(ma)ti koga; v pass. vne(ma)ti se, razvne(ma)ti se, (v ljubezni) (vz)plamteti (za koga): urit me Daphnis V. ali Glycerae nitor H., amor urit me V.; pass.: uritur Dido V., quid in hospite ureris? O.; (o strasteh, čustvih, afektih): quod urit invidiam L. ali urit fulgore suo, qui praegravat H. vnema (vzbuja) skelečo zavist, mala, quibus uror, torreor, vexor Arn., (sc. mulierum) delicias et panniculus bombycinus urit Iuv., meum iecur urere bilis H. = grabila me je jeza, uro hominem Ter. jezim ga, id nunc his cerebrum uritur, me esse … Pl. zdaj jih jezi to, da … ; v pozitivnem pomenu: urere aliquem avorum laudibus Val. Fl. spodbujati koga k posnemanju …

urtīca -ae, f

1. kopriva: Cat., Pers., Plin. idr., me recuravi otioque et urticā H. ali herbis vivis et urtica H. s koprivjo zelenjadjo (ki so jo jedli spomladi, da bi se ubranili bolezni).

2. morska kopriva: Plin., echinos, lopadas, ostrias, balano[s] captamus, conchas, marinam urticam, musculos, placusias striatas Pl.

3. pren. pohotni mik, pohotna srbečica, pohotnost, pohota, mik, draž: unde haec tetigit, Gradive, tuos urtica nepotes? Iuv.

Valerius (prvotno Valesius) 3 (valēre) Valêrij(ev), ime rimskega patricijskega rodu, od katerega so najbolj znani

1. P. Valerius Poplicola (Publicola) Publij Valerij Poplikola (Publikola), ki je pomagal pregnati zadnjega kralja Tarkvinija in njegov rod: L., Valeri genus H. potomec Valerija (Publikole).

2. L. Valerius Poplicola Potītus Lucij Valerij Poplikola Potit, l. 449. konzul z Markom Horacijem; skupaj z njim je dal zakonske predloge za leges Valeriae — Horatiae: L.

3. L. Valerius Publicola Lucij Valerij Publikola, petkrat tribunus militum consulari potestate, je v času te svoje častne službe l. 406 premagal Volske, v naslednjih letih pa Vejce, Volske (drugič) in Faliske: L.

4. M. Valerius Corvus Mark Valerij Korv (Vran), rimski bojni junak (ok. 370—270), šestkrat konzul: Ci., L.

5. M. Valerius Maximus Messal(l)a Mark Valerij Maksim Mesala, konzul l. 263, se je odlikoval v prvi punski vojni: L.

6. M. Valerius Laevīnus Mark Valerij Levin se je odlikoval v drugi punski vojni: L.

7. Q. Valerius Antias Kvint Valerij Ancijec (= iz Ancija), analist (letopisec) iz obdobja bratov Grakh; nanj se je močno opiral Livij: L.

8. L. Valerius Flaccus Lucij Valerij Flak, Marijev privrženec, konzul s Cino l. 86; usmrtil ga je njegov legat Fimbrij: L. epit.

9. njegovega istoimenega sina, pretorja l. 63., je Cicero(n) l. 59 uspešno zagovarjal pred obtožbo zaradi izsiljevanja: S., Ci.

10. Valerius Cato Valerij Kato(n), slovničar in pesnik iz obdobja Sule: Suet.

11. M. Valerius Messal(l)a Corvīnus Mark Valerij Mesala Korvin, v državljanski vojni najprej Brutov in Kasijev privrženec, potem Antonijev, naposled Oktavijanov, zelo izobražen mož, znamenit govornik, prijatelj in pokrovitelj Ovidija, Tibula in drugih pesnikov: O., Suet.

12. C. Valerius Flaccus Gaj Valerij Flak, pesnik iz obdobja Flavijcev, avtor epopeje z naslovom Argonautica: Q.

13. M. Valerius Martiālis, gl. Martiālis -is.

14. Valeria Messal(l)īna Valerija Mesalina, zloglasna soproga cesarja Klavdija: T., Iuv., Suet. — Iz tega slavnega patricijskega rodu pa ni Valerius Maximus Valerij Maksim, zgodovinopisec Tiberijevega obdobja, avtor dela Factorum et dictorum memorabilium libri novem. — Kot adj. Valêrijev: gens Ci., Tabula Valeria Ci. kraj na glavnem rimskem trgu blizu Hostilijeve kurije, imenovan po stenski sliki, ki je prikazovala osvojitev mesta Mesana (osvojil jo je Mark Valerij Maksim Mesala (prim. 5), zbirališče menjalcev; leges Valeriae L. gl. 2. — Od tod Valeriānus 3 Valêrijev, valêrijski, valerijánski: milites L. ki jih je vodil vojaški tribun Lucij Valerij Publikola (gl. 3.), legiones S. ap. Prisc., praedatores S. ap. Non.; subst. Valeriānī -ōrum, m (sc. milites) valêrijevci, vojaki vojaškega tribuna L. Valerija Publikole (gl. 3.): L.

vectīgal -ālis, n (subst. adj. vectīgālis -e) pravzaprav voznina, vozarina, mitnina; od tod

1. dača, davek, davščina, dajatev, prispevek: Plin. iun., Auct. b. Afr., Suet., Cl. idr., in vectigalibus metus adfert calamitatem; nam cum hostium copiae adsunt, pecua relinquuntur, agri cultura deseritur, mercatorium navigatio conquiescit Ci. (po tej razlagi obsegajo vectigalia a) pašnino, b) desetino od zemljišča in c) carino), portoria reliquaque vectigalia C., tributa aut vectigalia aut onera T. posebne vojne dajatve ali navadni davki ali druga bremena (drugi prispevki), vectigal imponere alicui Ci., L., pendere vectigal L. ali vectigalia Ci. plačati davek (davke) (enkrat), vectigalia pensitare Ci. plačevati davke, biti zavezan plačevati davke, biti davčno zavezan, biti davčni zavezanec, biti obdavčen, vectigalia exigere Ci. pobirati, vectigalia exercere Ci. upravljati, izterjati (izterjevati), dati (dajati), vectigalia locare, vendere Ci. dati (dajati) v zakup, vectigalia redimere Ci. vzeti (jemati) v zakup, agrum vectigali levare Ci.; occ.
a) posebna davščina, ki so jo dobivali nekateri državni uradniki in oblastniki, npr. vectigal praetorium Ci. ep. častno darilo namestniku, vectigal aedilicium Ci. ep. prispevek provinc k edilskim igram v Rimu, tj. davščina za javne igre, ki so jo rimski edili po namestnikih v provincah izterjali za prirejanje iger v Rimu, za katere so bili pristojni.
b) državni dohodek: ex novis vectigalibus pecunia supererat N., aguntur certissima populi Romani vectigalia Ci.

2. metaf. dohodek (dohodki), prihodek (prihodki), renta zasebnikov: Col., Plin., Plin. iun., Cl. idr., ex meo tenui vectigali Ci., ut vectigalia urbana rusticis anteponantur Ci., ego vectigalia magna divitiasque habeo H., ex quo (sc. Grynio castro) quinquagena talenta (50 talentov na leto) capiebat N., vectigalis sui causā Plin. da bi kaj zaslužil, da bi prišel do kakega dobička; preg.: parsimonia est magnum vectigal Ci. vir dohodkov.

Opomba: Heterocl. gen. pl. vectigaliorum: Suet.

Velēda (Velaeda) -ae, f Veléda (Velájda), deviška vedeževalka iz Vespazijanovega obdobja, ki so jo germanski Brukteri po božje častili: T.

venia -ae, f (venus2 -eris, venerārī)

1. milost, naklonjenost, naklonjeno mnenje (mišljenje), ustrežljivost, milostno dovoljenje, dovoljevanje, dovolitev, dopuščanje, dovoljevanje, dopustitev, prijaznost, usluga, popustljivost, spregled, oprostitev česa, prizanesljivost, prizanašanje, starejše prizanesba, ljubav: Ca. ap. Gell., Plin. idr., extremam hanc oro veniam: miserere sororis V., pacem ac veniam peto precorque Ci., negare veniam pro coniuge O., hortatur veniam precari (naj prosi milostno razodetje) quam fessis finem rebus ferat V.; pogosto v zvezi veniam dare (alicui) izkazati (izkazovati) milost, biti milosten, narediti (delati) uslugo, izkazati (izkazovati) naklonjenost, biti naklonjen, ustreči (ustrezati), ugoditi (ugajati), dopustiti (dopuščati), dovoliti (dovoljevati), popustiti (popuščati), spregledati (spregledovati), oprostiti (oproščati), prizanesti (prizanašati) ipd.: L., N. idr., da veniam mihi Ter. naredi mi to uslugo, da veniam filio Ter. dovoli sinu, datur petentibus venia C., supplici veniam dare Ph. prosečemu (prošnji) ugoditi, quaeso, ut mihi detis hanc veniam (naredite to uslugo, izkažete to milost), ut me patiamini … loqui liberius Ci., dabis hanc veniam (dovolil boš), ut eorum auctoritatem Graecis anteponam Ci., dedi veniam homini impudenter petenti Ci., hanc veniam petimusque damusque vicissim H. za to milost prosimo in jo izkazujemo; pogosto abl. bonā veniā ali bonā cum veniā z dobrotno prizanesljivostjo, brez zamere, milostno, dobrotno, s privolitvijo, z dovoljenjem: Ter. idr., bonā veniā me audies Ci., bonā veniā huius optimi viri dixerim Ci., vos oro … , iudices, ut attente bonāque cum veniā verba mea audiatis Ci., oravit bonā veniā Quirites, ne … L. naj mu ne zamerijo in … ; tako tuā veniā, pace tuā Pr. ne zameri, dovoli; kot vrinjeni stavek: venia sit dicto Plin. iun. naj bo dovoljeno reči, z dovoljenjem reči; occ.: veniam petere a victoribus L. zmagovalce prositi, naj milostno prizanesejo, zmagovalce prositi za milost, veniam (za dovoljenje) dicendi ante alios exposcere T., veniam ordinis ob paupertatem petere T. = prositi za odpust iz senata; z dat. finalis: petere veniam (dovoljenje) legatis mittendis L.

2. spregled, oprostitev, oproščenje (starejše oprostilo), odpust, opravičilo, opravičenje, odpustitev, odpuščanje (starejše odpuščenje), nekaznovanost: Pac. fr., Ph., Q., Suet., Iust. idr., venia est poenae meritae remissio Sen. ph., peccatis veniam poscere H., dictis veniam rogare O., errati veniam impetrare Ci., peccatum fateor, sed des veniam, oro H. odpusti!, veniam irarum caelestium exposcunt L. naj jim razsrjeni nebeščani prizanesejo, venia iis huius secessionis fuit L. ta odhod se jim je odpustil, tega odhoda jim niso zamerili.

ventus¹ -ī, m (iz *u̯entos, indoev. baza *Hu̯eH- pihati, veti; prim. skr. vā́ti, vāyati veje, piha, vātaḥ veter, vānt- pihajoč, vejoč, vāyúḥ veter, zrak, gr. ἄημι [iz ἄƑημι], ἄελλα vetrni buh, sunek vetra, sl. veti, vejati, veter, veder, got. waían = stvnem. wāyan, wāen = nem. wehen, got. winds = stvnem. wint = nem. Wind, ang. wind)

1. veter: Pl., Varr., N., Cu. idr., adversus C., O., H., secundus Pl., Ci., C., H., ventus saevit C., ventus cooritur C., ventus remittit ali intermittitur C. ali ventus (venti vis) cadit L. se poleže (polega), se umiri (umirja), potihne (potihuje), ventus se circumagit L. se obrne, se obrača; pesn.: venti ferentes O., Plin. iun. nesoči = ugodni, ventus secundus et ferens Sen. ph. ugoden vozni veter; z atrib. subst.: ventus aquilo, boreas N. severni veter, sever, corus ventus C., turbo ventus Pl., septentriones venti Ci.; pogosto preg.: anima in ventos recessit O. je izginila (prešla) v zrak, verba in ventos dare O. ali profundere verba ventis Lucr. ali ventis loqui Amm. govoriti v veter (burjo) = zastonj, ventis et verba et vela dedisti O. odjadral si in nisi držal besede, veter je odnesel tebe in tvoje obljube, tristitiam tradam ventis H. izročim vetrovom, da jo odnesejo, nec ferre videt sua gaudia ventos V. in ne vidi, kako se mu uničuje veselje, in vento et in aquā scribere Cat. zastonj se truditi, nulli neque remi neque venti satisfaciunt alicui Ci. komu odpovedujejo vsa sredstva, vento vivere Cod. I. ob vetru, od vetra = ob malem, na tesnem.

2. metaf.
a) v pl. vetrovi, napenjanje: nec ventos emittit (sc. venter) Col.
b) meton. ventus textilis prav lahka (tanka) tkanina: Publilius Syrus ap. Petr.

3. pren. sapa, veter, vihar, nemir: venti secundi fortunae N. ugodna sapa, vento aliquo in optimum quemque excitato Ci., alios vidi ventos Ci. bližajočo se nevihto (nesrečo), quicumque venti erunt Ci. ep. kakor bo veter pihal = kakršne bodo razmere (okoliščine), Caesaris venti nunc valde sunt secundi Ci. ep. Cezarjev položaj, venti invidiae Ci. naklonjenost ljudstva, priljubljenost, rumorum et contionum ventos colligere Ci. nezanesljive glasove govoric, quo vento proicitur Caelius in Ci. ep. kvarna govorica.