Franja

cōnscrībō -ere -scrīpsī -scrīptum

I.

1. (s prolept. obj.) spisa(va)ti, spisovati, pisati, napis(ov)ati: Vitr., Icti., volumen, testamenta Ci., quid attinet codicem conscribere? Ci. glavno knjigo voditi, c. librum de consulatu, orationem de furto Ci., edictum unius hominis causā conscriptum est Ci., edicta c. Suet., librum grandem verbis multis conscripsit N., epistula Graecis litteris conscripta C., c. tabellas L. pismo pisati, tabellae lepida conscriptae manu Pl., c. condiciones, foedus L., haec conscripta consignataque sunt L., stultam c. artem O., conscriptum lacrimis epistolium Cat.; occ.
a) abs., z de = pisati o čem: de quibus (viris) audivi et legi et ipse conscripsi Ci., c. de ratione dicendi Corn., de artibus Q.
b) z ACI: ut in ordinem se coactum conscriberet Suet. da je zapisal beležko (zabeležil), da …, omni personae quam dotem suscepisse cum marito conscribitur Cod. I. se zapiše.
c) (o zdravniku) zapis(ov)ati: pro salutaribus mortifera Ci.
č) načrta(va)ti, očrta(va)ti, narisati: imaginem (stavbni načrt) Stat.

2. (z zunanjim obj.) v kako listino, v kak imenik vpis(ov)ati ali zapis(ov)ati, popis(ov)ati: alicui latrones cogere et c. Pl., decrevit senatus, uti … consul sex milia familiarum conscriberet (namreč kot naselnike) L., ut collegia conscriberentur Ci., servorum dilectus habebatur … nomine collegiorum, cum vicatim homines conscriberentur, decuriarentur Ci., cum viderem … servos simulatione collegiorum nominatim esse conscriptos Ci., cum homines … palam conscribi centuriarique vidissem Ci.; occ.
a) vojake vpis(ov)ati, — nab(i)rati, v vojsko vzeti (jemati), vojaške oddelke ustanoviti (ustanavljati), osnovati (prim. scrībō): Caesar milites veteranos conscripsit Ci., c. exercitum tantum tam brevi tempore Ci., legiones C., L., Vell., Suet., voluntarios paucos milites L., omnes, qui arma ferre possent (vse za orožje sposobne) L., cohortes veteranas tumulti causā S., exercitum adversum aliquem Val. Max., exercitus se ipse conscripsit Val. Max., militem legere exercitumque conscribere Iust. S krajevnimi določili: Kje? ibi (sc. in Italia) duas legiones conscribit C., dum conscribitur Romae exercitus L., servorum exercitūs illum in urbe conscripturum fuisse Ci., duae legiones, quas proxime in citeriore Gallia conscripserat C. Od kod? e quorum (novorum civium) delectu trecentas amplius cohortes conscripserat Vell., ala equitum conscripta e Treviris T. nabrana v Treviru, conscripta ex Transalpinis legio Suet. Kam? conscriptae in Ciliciam legiones Suet., is … inter septimanos a Galba conscriptus T., inter nostros conscribi Vulg. — Od tod subst. pt. pf.: modo conscripti (sc. milites) C. vojaški novinci, regruti.
b) drž.pr. α) državljane v imenik državljanov vpis(ov)ati, v državljanske razrede uvrstiti (uvrščati), spreje(ma)ti: centuriae tres equitum conscriptae sunt L. so se ustanovile, convocabat tribūs …, Collinam (tribum) novam delectu perditissimorum civium conscribebat Ci.; poseb. o volitvenih spletkah: decuriasse Plancium, conscripsisse, sequestrem fuisse Ci. β) med nove senatorje vpis(ov)ati, odb(i)rati, v senat uvrstiti (uvrščati), spreje(ma)ti. Zadnji rimski kralj Tarkvinij Ošabni (Tarquinius Superbus) je v svoji krutosti pomoril mnogo senatorjev. Po njegovem begu l. 510 je baje Brut močno skrčeno število starešinstva izpopolnil z novimi senatorji, izbranimi izmed premožnejših vitezov: traditum inde fertur, ut in senatum vocarentur, qui patres (stari senatorji) quique conscripti (novi senatorji) essent L.; od tod (asindeton) nagovor ali naslov zbranega senata patres conscripti očetje in izbranci = zbrani očetje; pogosto v voc. pl.: Ci., S., L., potem tudi v drugih sklonih kot opis za starešinstvo, senat: Q., orant Siculi patres conscriptos ut … Ci., de me patres conscripti decreverunt, ut … Ci., patribus conscriptis parui Ci., patres conscripti … legatos in Bithyniam miserunt N.; celo v sg.: pater conscriptus repente factus est Ci. (šalj.) postal je kar senator; pesn. abs.: quod sit conscripti (= senatoris), quod iudicis officium H. —

II.

1. (na)pisati, (na)risati na čem, na kaj: signum sanguinis in sua fronte Lact.

2. popis(ov)ati, polno napisati: mensam vino O., parietes incendiorum deprecationibus Plin., tabula aënea conscripta litteris verbisque Graecis Suet. bronasta tabla z napisom, pisanim z grškimi črkami in v grškem jeziku; pren. (šalj.): stilis me totum conscribito Pl. popiši me = nabij me, da bom čisto progast.

Opomba: Sinkop. pf. conscrīpstī (= conscripsisti): Pl.

Cōnstantīnus -ī, m Konstantin, rimsko moško ime, poseb. C. Flavius Valerius Claudius Constantinus Gaj Flavij Valerij Klavdij Konstantin, rimski cesar s pridevkom Veliki, rojen l. 274, umrl l. 323: Lact., Eutr., Amm. — Od tod adj. Cōnstantīniānus 3 Konstantinov: genus Amm., praetura Cod. Th.

Cōnstantius -iī, m Konstancij, rimsko moško ime, poseb. Flavius Valerius Constantius Chlorus Flavij Valerij Konstancij Hlor, cezar in rimski cesar od l. 292 do 306: Lact., Aur., Eutr., Amm. — Od tod adj.
a) Cōnstantiacus 3 Konstancijev: legiones Amm.
b) Cōnstantiānus 3 Konstancijev: thalamus Amm., praetura Cod. Th.

Corbiō -ōnis Korbion,

1. kot masc. rimski priimek, poseb. Hortensius Corbio Hortenzij Korbion, vnuk slovitega govornika Kvinta Hortenzija Hortala: Val. Max.

2. kot fem.
a) ekvovsko mesto blizu Anagnije ob severni strani Algida: L.
b) svesetansko mesto v tarakonski Hispaniji pri današnji Bergi (Berga): L.

Corbulō -ōnis, m Korbulon, rimski priimek, poseb. Cn. Domitius Corbulo, gl. Domitius.

Corfidius -iī, m Korfidij, rimski nom. propr., npr. L. Corf. Lucij Korfidij: Ci.

corvus -ī, m (gl. cornīx)

1. vran, gavran, krokar: ovantes gutture corvi V., c. hians H., corve loquax O., corvi cantus Ci., miluo est quoddam bellum quasi naturale cum corvo Ci., niger tamquam corvus Petr.; ptica vedeževalka, posvečena Apolonu: c. oscen H., Phoebeïus O., Delius in corvo latuit O.; prilet vrana z desne strani je obetal srečo, z leve pa nesrečo: picus et cornix ab laeva, corvos (= corvus), parra ab dextera consuadent Pl.; preg.: non pasces in cruce corvos H. ne boš na križu vranov pasel = ne boš na vislicah hrana vranom, ne boš umrl na vislicah.

2. pren. (o stvareh, podobnih vranjemu kljunu)
a) neko bojno orodje, zidolom, maček, kopika: corvus demolitor Vitr., corvique et alia tuendis urbibus excogitata praeparabantur Cu.
b) „vranji kljun“, neki kljukast kirurški nož: Cels.
c) ozvezdje Vran: Vitr., Hyg.
č) „gavran“, neka morska riba, menda morska lastovica, krulec: Cels., Plin., Aus.
d) v dvoumju = vir spurcus, fellator (ker po stari ljudski bajki corvi ore coëunt): dat veniam corvis, vexat censura columbas (preg.) Iuv., Corve salutator, quare fellator haberis? in caput intravit mentula nulla tuum Mart. — Kot nom. propr. Corvus -ī, m Korv, Vran, rimski priimek, poseb.: M. Valerius Corvus Mark Valerij Korv, ki se je l. 349 bojeval pod Kamilom zoper Galce ter si ta priimek pridobil v boju z galskim velikanom, katerega je premagal s pomočjo vrana, konzul l. 348 in pozneje še večkrat konzul in diktator (zadnjič diktator l. 299), umrl l. 271 star sto let, pri vseh priljubljen in spoštovan: Ci., L.

cosmētēs -ae, m (gr. κοσμήτης) suženj, hranitelj ženske obleke in nakita v rimski hiši, nekakšen oblačilničar: Iuv.

Cossinius -iī, m Kosinij, rimski nom. propr.; poseb.

1. L. Cos. Lucij Kosinij, vitez, Ciceronov in Atikov prijatelj: Ci.

2. vitez, prijatelj cesarja Nerona, umrl je po krivdi malomarnega zdravnika, ki ga je nehote zastrupil: Plin.

Cossutiānus -ī, m Kosucijan, rimski nom. propr.; poseb. Coss. Capitō (-ōnis) Kosucijan Kapiton, malopridni odvetnik v času Klavdija in Nerona: Iuv., T.

Cotys -tyis, acc. -tȳn in redk. -tym, voc. -ty, abl. -tye, m (Κότυς), redk. v lat. obl. Cotus -ī, m Kotis, Kot, ime traških knezov. Poseb.

1. Kot(is) I., traški kralj od l. 382 do 356, Ifikratov tast, zahrbtno umorjen: N. (z gen. Coti in acc. Cotum), Val. Max. (z gen. Cotyis).

2. Kot(is) II., Sevtov (Seuthēs) sin, kralj Odrizov (Odrysae), Perzejev zaveznik v vojni z Rimljani: L. (z obl. Cotys, Cotyis, Cotyn in Cotye), Eutr.

3. Kot(is) III., kralj Odrizov, ki je podkupil mak. prokonzula Gaja Kalpurnija Pizona, da je dal usmrtiti Rabocenta, glavarja traških Besov, in druge traške poslance; v rimski domači vojni je stal ob strani Gneja Pompeja ter mu poslal 500 konjenikov pod poveljstvom svojega sina Sandala (Sandalēs ali Sandala): Ci. (z dat. Cotyi), C. (z nom. Cotys in gen. Cotyis), Lucan. (z acc. Cotyn).

4. Kot(is) V., Remetalkov sin, pravnuk Kotisa III., živel je v stalnem prepiru s svojim stricem Reskuporidom (Rhescuporis), ta ga je dal naposled usmrtiti: O. (z voc. Coty), T. (z gen. Cotyis, dat. Cotyi, acc. Cotyn in abl. Cotye).

5. Kot(is), brat bosporskega kneza Mitridata: T. (z obl. Cotys).

covinnus (covīnus) -ī, m (kelt.)

1. keltski bojni voz s srpi: Lucan., Mel., Sil.

2. pren. rimski (po)potni voz: Mart.

Crassicius -iī, m, s celim imenom L. Crassicius Pansa Lucij Krasicij Panza, rimski slovničar, učitelj v hiši Marka Antonija: Ci., Suet.

Crīspīnus -ī, m (crīspus) Krispin, rimski priimek, poseb.

1. L. Quinctius Crispinus Lucij Kvinkcij Krispin, pretor: L.

2. T. Crispinus Tit Krispin, kvestor: Ci.

3. Crispinus Krispin, brezdušni stoik, dolgočasen blebetač o kreposti: H.

crīspus 3 (prim. crīnis; indoev. kor. qris-p sukati, obrniti)

1. zasukan, kodrast, kodrav
a) (o laseh): cincinni Pl., coma Sil., iubae crispiores Plin.; (o osebah) kodrolas, kodroglav, kot subst. masc. kodrolasec, kodroglavec, kodravec, kodrán, kodrè: Pl., Ter., Petr.; pren. izumetničen: agmen orationis Gell.
b) (o drugih stvareh): parietes abiete crispā Enn. iz hrapavo ožgane jelovine, brassica cr. Ca. kodrasto zelje, folium crispius Plin. ali crispissimum Col.; (poseb. o lesu) marogast, pisan: materies Plin., arboris materies crispioris elegantiae Plin., campestre enim (acer) candidum esse nec crispum … , montanum vero crispius Plin., crispo macularum discursu Plin.; tako tudi: Augusteum (marmor) undatim crispum in vertices Plin.

2. kodrasto gibajoč se, valovito tresoč se: iactu crispo Pac. ap. Non., latus crispum movere Ps.-V. (Copa) lično gibati, crispo pectine numeantur chordae Iuv. — Kot nom. propr. Crīspus -ī, m Krisp, Kodrolasec, Koder, priimek več rimskih rodov, npr. Marcijevega, Vibijevega; poseb. C. Sallustius Crispus Gaj Salustij Krisp, rimski zgodovinopisec (gl. Sallustius).

crista -ae, f (gl. crīnis)

1. greben na živalski glavi: Col., Plin., Iuv., galli rubenti crista Varr., cr. epopis O., qui (draco) cristā linguisque tribus praesignis … O.; pren.
a) preg. (o človeku): illi surgebant cristae Iuv. greben mu je rastel = česa velikega se je domislil.
b) crista galli ali samo crista bot. petelinov greben, lôšec: Plin.

2. nazobčan rob rastl. listov: cristae foliorum Plin.

3. čeladni čop, perjanica (griva) na čeladi: Lucr., O., Plin., Sil., cristae capitum V., viden, ut geminae stant vertice cristae … ? V., crista comans V. čeladna griva = konjski rep (v prastarih časih okras na čeladi), aere caput fulgens cristāque hirsutus equinā V., non enim cristas vulnera facere L., crista galeae Cu.

4. gorski greben: cristae sunt montium altiores Cypr.

5. (= clitoris) ščegetavček, klitoris: Iuv. — KOt nom. propr. Crista -ae, m Krista, rimski priimek, npr. Q. Naevius Crista Kvint Nevij Krista: L.

Cronos (Cronus) -ī, m (Κρόνος) Kron, bog časa (= rimski Saturnus): Arn., Sid.

Cupiennius -iī, m (cupere) Kupienij (= Pohotnež), rimski nom. propr., npr. C. Cupiennius Ci. ep. Gaj Kupienij, C. Cupiennius Libo Porph. Gaj Kupienij Libon, iz Kum, pohotni Avgustov prijatelj, mirator cunni Cupiennius albi H.

cuppēs ali cūpēs (gen. -ēdis ali -ĕdis), v rabi le nom. sg. (cupere?) sladkosned(en), sladkosnednež, laskrn(ik), oblizljiv, obliznik: Pl., P. F. — Kot priimek: Numerius Equitius Cup(p)es Numerij Ekvicij Sladkosned, rimski vitez, obsojen zaradi roparstva: Varr. ap. Don., P. F.

Curtius 3 Kurcij(ev), ime sabinskega in rimskega rodu. Poseb. znani so:

1. Mettius Curtius Metij Kurcij, Sabinec, ki se je po ugrabitvi Sabink bojeval z Rimljani in se naposled naselil v Rimu: L.

2. M. Curtius Mark Kurcij, srčen rimski mladenič, ki se je baje l. 362 prostovoljno s konjem kot žrtev pognal v prepad, ki je nastal na forumu: L.

3. C. Curtius Postumus Gaj Kurcij Postum, ki ga je Ciceron priporočil Cezarju za vojaško tribunstvo, po začetku državljanske vojne goreč Cezarjev privrženec: Ci. ep.

4. Curtius Montānus, gl. Montānus.

5. Curtius Nicia Kurcij Nicija z otoka Kosa, osvobojenec nekega Kurcija, Pompejev sodobnik in prijatelj ter prek njega seznanjen z drugimi rimskimi imenitniki, učen razlagalec pesnika Lucilija: Ci. ep., Suet.

6. Curtius Rufus Kurcij Ruf, kvestor, potem prokonzul v Afriki v Klavdijevem času: T.

7. Q. Curtius Rufus Kvint Kurcij Ruf, najbrž sin prejšnjega, zgodovinopisec (v Klavdijevem času), napisal je 10 knjig zgodovine Aleksandra Velikega (De rebus gestis Alexandri Magni), prvi dve nista ohranjeni. — Kot adj.
a) lacus Curtius Kurcijevo jezero, imenovano po nekem Kurciju (morda po Marku Kurciju, gl. zgoraj pod 2.); v starih časih je pokrivalo del rimskega foruma, v času Augusta je bilo le še suh „puteal“: Varr., L., O., Aur.; imenovalo se je tudi lacus Curtii: Suet., P. F.
b) Curtius fōns Kurcijev studenec, ki ga je v Rim speljal Kaligula, del Klavdijevega vodovoda (aquae Claudiae): Plin., Suet., Front.