Franja

Ambiliātī -ōrum, m Ambiliati, majhno kelt. ljudstvo ob reki Samari (zdaj Somme): C.

Ambivaretī, po drugih Ambivarētī (napačno Ambilaretī ali Ambluaretī), -ōrum, m Ambivareti, kelt. ljudstvo v Galiji, branjenci Eduvcev: C.

Ambivaritī, po drugih Ambivarītī, -ōrum, m Ambivariti, kelt. ljudstvo v Galiji ob levem bregu reke Moze: C.

Ambrōnēs -um, m Ambron(c)i, kelt. ljudstvo, ki se je pridružilo Cimbrom in Tevtonom na njihovem vojnem pohodu: L. epit., Suet., Eutr., P. F.; apel. = podivjanci: P. F.

Ammonītēs (Ammanītēs) -ae, m Amonit (Amanit), nav. pl. Ammonītae -ārum, m (Ἀμμανῖται) Amoniti, ljudstvo ob vzhodni palestinski meji: Vulg. Kot adj. Ammanites regio Vulg. amanitska dežela, tudi samo Ammanites (sc. regio): abiit in Ammaniten Vulg. v amanitsko deželo, na Amanitsko. Od tod subst. Ammonītis -idis, acc. pl. -idas, f (Ἀμμανῖτις) Amonitka: Vulg.

Amphilochī -ōrum, m (Ἀμφίλοχοι) Amfilohi, akarnansko ljudstvo: L. — Od tod adj. Amphilochicus (Amphilochius) 3 amfiloški: Argos Amphilochicum (Ἄργος τὸ Ἀμφιλοχικόν) Plin. ali Argos Amphilochium L. Amfiloški Arg, glav. mesto Amfilohov; subst. Amphilochia -ae, f (Ἀμφιλοχία) Amfilohija, amfiloška pokrajina: Ci., L.

Ampsivariī -ōrum, m Ampsivarijci, germ. ljudstvo ob bregovih dolnje Emse: T.

Anartēs -ium, m (Ἄναρτοι) Anarti, dakijsko ljudstvo ob Tisi: C.

Ancalitēs -um, m Ankaliti, britansko ljudstvo južno od Temze v današnji oxfordski grofiji: C.

Andecāvī -ōrum, m: Plin. (pri katerem nekateri pišejo Andicavi), T., ali Andēs -ium, m in Andī -ōrum, m: C. Andekav(c)i, Andi, galsko ljudstvo v poznejši pokrajini Anjou.

Angliī -ōrum, m Anglij(c)i, germ. ljudstvo ob dolnji Labi do Šlezvika: T.

Angrivariī -ōrum, m Angrivarij(c)i, germ. ljudstvo ob obeh bregovih reke Vezre: T. Njihovo ozemlje v srednjem veku Engern.

annōnārius 3 (annōna) ki se tiče živeža, žiten: Icti., caritas Arn. žitna draginja, lex Asc. zakon o razdelitvi žita med ljudstvo; subst. annōnārius -iī, m prejemalec živeža v provincah: Cod. Th.

Aorsī -ōrum, m Aorzi, traško ljudstvo v Sarmatiji: T.

Aperantī -ōrum, m (Ἀπεραντοί) Aperanti, napol barbarsko ljudstvo v severni Etoliji: L.; njihova pokrajina Aperantia -ae, f (Ἀπεραντία) Aperantija: L.

Āpulēius (slabše Appulēius) 3 Apulej(ev), rim. plebejsko rodbinsko ime,

1. L. Apuleius Saturnīnus Lucij Apulej Saturnin, demagog in tr. pl.; l.101 in 100 je predlagal zakon, po katerem naj bi Marijevim vojakom podelili zemljišča v Galiji (lex agraria), ter zakon, po katerem naj bi kaznovali vsak upor zoper ljudske tribune kot zločin žalitve veličanstva (lex de maiestate); po senatovi zaroti ga je umorilo razdraženo ljudstvo: Ci. idr.

2. L. Ap. Saturnīnus Lucij Apulej Saturnin, l.69 je poveljeval pod Metelom na Kreti in l.58 upravljal Makedonijo: Ci. — Iz tega rodu pa ni bil L. (?) Apuleius Lucij (?) Apulej iz Madavre v Afriki, rim. pisatelj, roj. ok. l.125 po Kr.; njegova dela so ohranjena: Aug., Non. — Kot adj.: Apuleia lex Ci. idr. zakon ljudskega tribuna Lucija Apuleja = lex de maiestate; adj. Āpulēiānus 3 Apulejev, apulejski: pecunia M. Antonius ap. Ci. nekega sicer neznanega Marka Apuleja, seditio Fl. ljudskega tribuna Lucija Apuleja, ponderis Apuleiani flumen Sid. pisatelja Lucija Apuleja.

Aquītānī -ōrum, m Akvitanci, ibersko (?) ljudstvo med Garumno in Pireneji: C. Od tod adj.

1. Aquītānus 3 akvitanski: gens Tib.; subst. Aquītānia -ae, f Akvitanija, pokrajina v južni Galiji: C., T.

2. Aquītānicus 3 akvitanski: sinus Plin.(zdaj Golfe de Gascogne) Plin., Gallia, provincia Plin., Amm.

Arabītae , gen. Arabītōn, m (Ἀραβῖται) Arabiti, ljudstvo ob rečici Arabu (Arabus): Cu.

Araviscī -ōrum, m Araviski, panonsko ljudstvo med Rabo in Donavo: T.

Ariī¹ -ōrum, m Arijci, ger. ljudstvo, ki je pripadalo Ligijcem in verjetno prebivalo v današnji Poljski: T.