Franja

Narseus -eī in Narses -is, m Nársej, Nárzes

1. perzijski kralj 293—302 po Kr., Sasanid, l. 297 zmagovalec nad rim. cesarjem Galerijem Maksimijanom: Amm., Aur., Eutr.

2. Perzijec, l. 357 poslanec Sapora II. k cesarju Konstanciju II.: Amm.

Nasennius -iī, m Nazénij, rim. nom. propr.; znan je C. Nasennius Gaj Nazenij iz Svese, l. 66 na vojni odpravi zoper Kreto vodja manipla (pod vrhovnim poveljstvom Kvinta Cecilija Metela), kasneje poslovnež in l. 42 Brutov pristaš: Ci. ep.

nāsīca -ae, m (nāsus) kljunonosec, ostronosec (= človek s kljunastim, šilastim nosom): potest fieri, ut displosas gestitet nares, quem vos figuratis Nasicam Arn. — Kot nom. propr. Nāsīca -ae, m Nazíka, priimek veje Scipionov, izmed katerih so se najbolj proslavili:

1. P. Cornelius Scipio Nasica Publij Kornelij Scipion Nazika, ki je slovel kot najpravičnejši mož; zato mu je l. 204 senat zaupal nalogo, naj pripelje podobo „Velike matere“ (magna mater deorum) iz galatijskega Pesinunta v Rim; l. 193 se je bojeval v Hispaniji in bil konzul l. 191: Ci., L., Val. Max.

2. P. Cornelius Scipio Nasica Corculum Publij Kornelij Scipion Nazika Korkul (Razumnik), zet Scipiona Afričana starejšega; bojeval se je pod Emilijem Pavlom v Makedoniji, kot konz. l. 155 je podjarmil Dalmatince in v Rim vpeljal prve vodne ure: Ci., Aur.

3. P. Cornelius Scipio Nasica Serapiō(n) Publij Kornelij Scipion Nazika Serapion, l. 149 poslanec v Kartagini, konz. l. 138, nasprotnik Gaja Grakha, umrl v Aziji l. 133: Ci., Val. Max.

4. nekega neznanega Naziko omenja: H.

Nāsidius 3 Nazídij(ev), ime rim. rodu. Najbolj znan je L. Nasidius Lucij Nazidij, rim. vitez, v državljanski vojni Pompejev pristaš in poveljnik njegovega ladjevja: Ci., C. Od tod adj. Nāsidiānus 3 Nazídijev: naves C.

Nāsō -ōnis, m (nāsus) Názon = Nosati, Nosan, rim. priimek, npr. Ovidijev (gl. Ovidius).

nātālis -e (nātus -ūs)

1. rojsten, roden: n. dies Pl., Ci. ali (pesn.) lux O. rojstni dan, diem natalem suum agere Ci. ali alicuius diem natalem celebrare T. praznovati rojstni dan, n. astrum H. zvezda rojenica, hora H., n. Delos Apollinis H. rodni (otok) Delos, n. tempus O., humus, locus, solum O. rojstni (rodni) kraj, domovina, n. origo O., Iuno Tib. zaščitnica poroda, domus Val. Fl.; metaf.: natalis dies reditus mei Ci. ep. obletnica, natalis dies huius urbis Ci. obletnica (rešitve pred Katilinovo zaroto), natalis dies coloniae Ci. obletnica ustanovitve naselbine.

2. prirojen, vrojen: sterilitas Col., decus Val. Fl. — Od tod subst.

1. nātālis -is, m
a) (sc. dies) rojstni dan: Tib., natali meo Ci. ep., meus est natalis V., natales grate numeras H., Brutorum et Cassi natalibus Iuv., natalem alicuius celebrare Suet., debemus natales tuos perinde ac nostros celebrare Plin. iun.; pesn.: sex mihi natales ierant O. šest let, bis senis natalibus actis O. po 12 letih življenja, natalis Romae O. (praznik Palilia, ki so ga obhajali vsako leto v spomin ustanovitve Rima), natalis Minervae O. (dan, ko so ji posvetili prvo svetišče), natali urbis DCXXXIII Plin. na 633. ustanovni dan = l. 633 po ustanovitvi (rim.) mesta.
b) rojstni kraj, rodišče: natalis Delos Apollinis H.
c) rojstvo, roditev, porod: n. praeposterus Plin. napačen porod (če se otrok rodi z nogami naprej), dies natalis sui Icti., Eccl. rojstni dan; pesn.: eripere alicui natalem ne dati komu, da se rodi, odtegniti komu vir življenja: erepto natale Lucan.; metaf. nastanek: n. tantarum arborum Plin.

2. nātālēs -ium, m
a) rojstvo: natalium periti Sen. ph. prerokovalci (sreče) iz stanja zvezd ob rojstvu koga; metaf. nastanek, začetek: ceteris (sc. generibus adamantis) … in auro non nisi excellentissimo natalīs Plin., n. agnitionis, impatientiae Tert.
b) rojstvo, rod, družina, rodbina, pleme, stan: quis tuis natalibus inveniet quidquam sublimius? Iuv., Cornelius Fuscus … claris natalibus T., natalibus clara Plin. iun., natalium splendor Plin. iun., natalium dedecus T.; kot jur. t. t. rojstne (rodne) pravice: de agnoscendis liberis restituandisque natalibus Plin. iun., natalibus sui restitui ali reddi Icti. biti znova postavljen v rodne pravice = pridobiti znova rodne pravice.

3. nātāle -is, n rojstni kraj, rodišče: Musis natale in nemore Heliconis adsignant Plin.

Opomba: Abl. sg. nav. natali, redko natale: Lucan., It.

Nātālis -is, m Natális, rim. priimek, npr. Antonius Natalis Antonij Natalis: T.

Nautēs -ae, m (= gr. ναύτης) Návtes = Mornar, samogovoreče ime trojanskega mornarja: V.; mitični praoče Navtijcev (Nautii -orum, m; gl. Nautius), ki so baje prinesli paladij iz Lanuvija v Rim in odtlej skrbeli za žrtvovanje na čast boginji Minervi, ki se zato imenuje tudi dea Nautia navtijska boginja: Fest., Serv.

Nautius 3 (prim. Nautēs) Návtij(ev), star rim. patricijski rod, od katerega so najbolj znani:

1. Sp. Nautius Rutilus Spurij Navtij Rutil, eden izmed patricijev, ki jih je l. 493 senat poslal k ljudstvu, ki se je izselilo na Sveto goro, konz. l. 488: L.

2. C. Nautius Rutilus Gaj Navtij Rutil, konzul l. 475, l. 458 drugič konzul, vojskovodja zoper Ekve, zmagovalec nad Sabinci pri Eretu: L.

3. Sp. Nautius Spurij Navtij, vojaški tribun pod konzulom Papirijem Kurzorjem; l. 293 se je proslavil v boju s Samniti: L.

Nāvius 3 Návij(ev), ime rim. rodu. Poseb. znana sta

1. Attus Navius (Naevius) At(us) Navij (Najvij), avgur za časa kralja Tarkvinija starejšega: Ci., L. Kot adj. Návijev: Navia ficus Plin., Fest. Navijeva smokva na volišču rimskega trga (forum Romanum).

2. Q. Navius Kvint Navij, centurion l. 211 v vojski prokonzula Kvinta Fulvija Flaka: L.

necessitūdō -inis, f (necesse)

I.

1. tesna (neločljiva) zveza, zvezanost, povezanost, tesno razmerje: n. rerum Ci. povezanost stvari, necessitudinem coniungere cum aliquo Ci. skleniti zvezo s kom, zvezati se s kom, amicitiae n. Ci. prijateljsko razmerje, tudi v pl.: M. Crassus, quocum mihi omnes erant amicitiae necessitudines Ci. zgolj prijateljski odnosi, vsakovrstna prijateljska razmerja; occ. sorodstvena vez, sorodstvo, prijateljstvo, tovarištvo, zaščitništvo: Gell., Iugurthae filia Bocchi nupserat. Verum ea necessitudo apud Numidas Maurosque levis ducitur S., n. aut cognatio, n. et affinitas Ci., n. fraterna Ci., n. liberorum Ci. ep., nulla tibi cum isto cognatio, nulla necessitudo est Ci., si nostram in accusatione sua necessitudinem (v starejših izdajah necessitatem) familiaritatemque violasset Ci., nomina necessitudinum mutavit Ci. sorodstvene razmere, mihi cum Siculis causa tantae necessitudinis intercedit Ci., ut Lysonem recipias in necessitudinem tuam Ci. da nakloniš Lizonu svojo gostoljubnost, da gostoljubno sprejmeš Lizona, n. quaestoris cum praetore Ci. tovarištvo, prijateljstvo, sortis N. uradniško (uradno) prijateljstvo, necessitudo = zaščitništvo: cum municipio Caleno, quocum mihi magna necessitudo est Ci. ep. (Ad fam. 9, 13, 3), propter necessitudines regni C. zaradi svojih zvez (svoje prijateljske zveze) s kraljevo družino.

2. meton. necessitudines sorodniki, družina, rodbina, prijatelji: Eutr., Vitellius respectu suarum necessitudinum nihil in Domitianum atrox parabat T., revisere necessitudines Suet., remisit tamen hosti iudicato necessitudines amicosque omnes Suet., Quibus ex causis necessitudines eius inter meas numero, filium in primis, Nymphidium Lupum Plin. iun., crederes Alexandrum inter suas necessitudines flere et solacia non adhibere, sed quaerere Cu. med svojimi prijatelji, relictis obsidum loco necessitudinibus suis Amm. —

II. potreba, potrebnost, neodvrnljivost, nuja, sila, nujen (težak) položaj, nujne, (pri)silne okoliščine, teža okoliščin (razmer), težke razmere: non eadem nobis et illis necessitudo impendet S., necessitudo etiam timidos fortes facit S., necessitudinem alicui imponere, necessitudinem alicui demere S., n. rei S. potreba, coactus rerum necessitudine S. primoran po nuji okoliščin, pod težo okoliščin, an necessitudine, quod alio modo agi non possit Ci., esse quasdam cum adiunctione necessitudines Ci., Iuliae Augustae valitudo atrox necessitudinem principi fecit festinati in urbem reditūs T. je prisililo cesarja k hitri vrnitvi v Rim, n. rei publicae T., miserrima Vell.

Nēith, f indecl. (Νεΐϑ) Néit, egipčanska boginja, ki so jo istovetili z rim. Minervo: Arn.

Nemesiānus -ī, m Nemeziján, s celim imenom M. Aurelius Olympius Nemesianus Mark Avrelij Olimpij Nemezijan, Kartažan, rim. pesnik v 3. stol. po Kr.: Vop.

2. Nemesianus Nemezijan, comes Orientis v letih 340 in 342 po Kr.: Cod. Th.

nēmō, gen. nēminis, toda klas. le nūllīus, dat. nēminī, acc. nēminem, abl. nēmine, a klas. le nūllō, nūllā, m, redkeje f (ixpt. nĕ in stlat. hemō = homō, torej =) „noben človek“, nihče, nobeden. Latinec uporablja besedo le subst., tudi kadar jo (pred posamostaljenimi adj. in pt.) slovenimo z noben: nemo liber N. noben svoboden mož, noben svobodnjak, nemo avarus H. noben skopuh, nemo Thebanus N. noben tebanski mož, noben Tebanec, nemo Romanus L. noben rimski mož, noben Rimljan, nemo adulescens Ci. noben mladenič, neminem iacentem N. nobenega padlega (moža), nemo unus Ci., C. ali unus nemo Corn. noben posameznik, nobeden, nemo alius Ci. ali nemo alter Plin. nihče drug, nemo quisquam Kom., Gell. niti eden, tudi eden ne, prav nihče; v zvezah nemo rex, nemo Perses N., nemo homo, civis, servus Ci. imajo za nemo stoječe besede apoz. pomen: quod nemo adhuc civis Romanus quivit consequi N. nihče, ki je rim. državljan, nihče kot rim. državljan = noben rim. državljan; včasih subst. f.: vicinam neminem magis amo quam te Pl., hoc scio … neminem peperisse hic Ter.;. s predikatom v pl.: cum eorum nemo venissent L., neminem se plebeium contempturum, ubi contemni desissent L.; kot subst. se nemo veže tudi z gen.: nemo amicorum Ci. nobeden izmed prijateljev, noben prijatelj, nemo omnium mortalium, nemo nostrum, nemo vestrum Ci., reliqui, quorum nemo est, quin … Ci., nemo fuit militum, quin … C., nemo omnium Numidarum S. nihče izmed Numidijcev, noben Numidijec; analogno po unus z e(x): nemo est ex tanto numero, quin … Ci., nemo e vobis Vell.; litota: non nemo marsikdo , eden in drugi: quas leges ausus est non nemo improbus, potuit quidem nemo convellere Ci., video de istis, qui se populares haberi volunt, abesse non neminem Ci.; toda nemo non (tj. kadar spada nikalnica k predikatu) = vsak(do), vsi: aperte adulantem nemo non videt Ci., nemo Arpinas non Plancio studuit Ci., nemo non … putarat N.; za nemo, zlasti če stoji pred dvojnim nec (neque), se zanikanje pogosto nadaljuje (kakor v sl.): neminem deo nec deum nec hominem carum, neminem ab eo amari neminem diligi vultis Ci. da ni nihče, niti bog niti človek … , nemo non linguā, non manu promptior L.; tako tudi: sed me moverat nemo magis quam is, quem tu neminem putas Ci. ep. ki ga ti šteješ za nič(lo), ki ga ti prav nič ne ceniš, ne legat id nemo … velim Tib. da tega nihče bere.

Opomba: Neniō: H., nemŏ: Mart., Iuv.

Nepōs² -ōtis, m Nepót, priimek Kornelijevega rodu. Najbolj se je proslavil Cornēlius Nepōs Kornelij Nepot, rim. vitez in zgodovinopisec, Ciceronov, Atikov in Katulov prijatelj, roj. okrog l. 94, umrl okrog l. 24. Napisal je 3 knjige z naslovom Chronica, nravstveno zgodovino Exempla v 5 knjigah, zgodovinsko delo De viris illustribus, življenjepise Katona starejšega, Cicerona in Atika, neko zemljepisno delo, v mladosti pa je pisal tudi ljubezenske pesmi. Od njegovih spisov so nam ohranjeni le odlomki in od njegovega (najmanj) 16 knjig obsegajočega dela De viris illustribus ena sama knjiga z naslovom De excellentibus ducibus exterarum gentium poleg življenjepisov Katona starejšega in Atika: Plin., Plin. iun., Gell., Lact. (ki ga imenuje Nepos Cornelius).

Neriō -ēnis, f (sab. beseda = Močna, Hrabra; prim. sab. Nerō, po Suet. = fortis ac strenuus, osk. ner mož, nerum = virorum, umbr. acc. pl. nerf = proceres, principes, gr. ἀνήρ mož) Neriéna, poosebljena hrabrost, v rim. mitologiji Marsova spremljevalka in celo soproga: Enn., Gell., M., Mars … salutat Nerienem uxorem suam Pl. — Soobl. Neria -ae, f Nérija: Cn. Gellius ap. Gell., Gell.; Neriēnē -ēs, f ali Neriēnis -is, f Neriéna, Neriénis: Varr. ap. Gell., Gell.

Nerius 3 (prim. Nerō) Nêrij(ev), ime rim. rodu, npr. Cn. Nerius Pupinia Gnej Nerij Pupinija: Ci. ep., morda zloglasni oderuh, ki ga omenja H. (Sat. 2, 3, 69): scribe decem a Nerio.

Nerō -ōnis, m (sab. beseda: inter cognomina autem (sc. gens Claudia) et Neronis assumpsit, quo significatur lingua Sabina fortis ac strenuus Suet.; prim. Neriō, osk. ner mož, nerum = virorum, umbr. acc. pl. nerf = proceres, principes, skr. nar- mož, človek, gr. ἀνήρ mož) Néron, priimek Klavdijevega rodu. Poseb. znani so:

1. C. Claudius Nero Gaj Klavdij Neron, ki je kot konz. l. 207 premagal Hazdrubala pri Seni: L., Suet.

2. Tib. Claudius Nero Tiberij Klavdij Neron je služil pod Cezarjem v aleksandrijski vojni in bil v peruzijski vojni Antonijev pristaš; ko so triumviri sklenili dogovor, je prepustil Oktavijanu svojo soprogo Livijo, s katero je imel dva sinova, ki jih H. imenuje Nerones): Tiberija Nerona (poznejšega cesarja Tiberija) in Druza Nerona (očeta cesarja Klavdija): Auct. b. Alx., Suet.

3. Tib. Claudius Nero Tiberij Klavdij Neron, drugi rim. cesar (14—37 po Kr.), krajše imenovan Tiberius Tiberij: H., Vell., T., Suet.

4. Cn. Domitius A(h)enobarbus Gnej Domicij A(h)enobarb (Rdečebradec), sin Gneja Domicija A(h)enobarba in Agripine, roj. 15. 12. 37 po Kr., posinovljenec cesarja Klavdija, zato imenovan Tib. Claudius Nero, krajše Nero Neron, peti rim. cesar (54—68 po Kr.): Plin., T., Suet. Razvpit je bil predvsem zaradi svoje krutosti; od tod tudi vzdevek Calvus Nero za nič manj okrutnega cesarja Domicijana: Iuv., Aus. — Od tod adj. Nerōnēus 3 (z gr. končnico) Néronov (= cesarja Nerona): mensis T., Suet., certamen Suet. (= Nerōnia, gl. spodaj), unda Stat. Nerōniānus 3 Néronov: dictum (sc. konzula Nerona) Ci., piscina Cass. Subst. Nerōnia -ōrum, n (sc. sollemnia) nerónije, Neronove slovesne igre, ki jih je cesar Neron ustanovil sebi na čast; obhajali so jih vsako peto leto s tekmovalnimi boji, kjer so se tekmeci merili v dirkah, glasbi idr.: Suet.

Nerva -ae, m Nêrva, priimek rodu Silijcev in Kokcejev; izmed slednjih je poseb. znan M. Coccēius Nerva Mark Kokcej Nerva, večkrat konzul za časa Nerona, rim. cesar l. 96—98 po Kr.: T., Mart. Od tod adj. Nervius 3 Nêrvov, nêrvovski, nêrvijski: miles Cl. fr. vojak Nervove (nervovske, nervijske) legije.

Nigidius 3 Nigídij(ev), ime rim. rodu, v katerem se je najbolj proslavil P. Nigidius Figulus Publij Nigidij Figul („Lončar“), Ciceronov prijatelj, poleg Varona najznamenitejši gramatik klasičnega obdobja, pretor l. 59, kot Pompejev pristaš umrl v pregnanstvu l. 44: Ci., Gell. — Od tod adj. Nigidiānus 3 Nigídijev: Gell.