Franja

Ĭōlcus, Ĭolcos -ī, f (Ἰωλκός) Jólk(os), mesto v Tesaliji ob Pagaškem zalivu, izhodišče Argonavtov: L., H., Mel., Col., Plin., Lucan. — Od tod adj. Ĭōlciacus 3 (Ἰωλκιακός) iz Jolka, jolški: portus O., Pr.; subst. Ĭolcī -ōrum, m Jolkčani, Jolkci, prebivalci Jolka: Serv.

Iopē (Ioppē) -ēs, f (Ἰόπη) Jópa, mesto v Palestini, edino judovsko pristanišče (v stari zavezi Iapho), zdaj Jaffa: Plin., Mel., Prisc., Vulg. — Od tod adj. Iopicus 3 jopski, iz Jope: Plin.; subst. Ioppītae -ārum, m Jopiti, prebivalci mesta Jope: Vulg.

īrinus 3 (gr. ἴρινος) peruničen, perunikin, iz perunike; bot.: unguentum Plin., cyprinum Cels.; subst. īrinum -ī, n perunično mazilo: Cels., Plin.

Issa -ae in Issē -ēs, f (Ἴσσα) Ísa, nom. propr., in sicer

1. otok ob dalmatinski obali, zdaj Vis, it. Lissa (= l'Issa): C., L., Auct. b. Alx., Mel. — Od tod adj. Issaeus 3 (Ἰσσαῖος) iški: L. Issaicus 3 (Ἰσσαικός) iški: L. in Issēnsis -e iz Ise, iški: L.; pl. Issacī -ōrum, m in Issēnsēs -ium, m Išani, prebivalci otoka Ise: L.

2. hčerka Lezbošana Makareja: O. (Macarēis).

3. ime psička: Mart.

Iūdaeus -ī, m Jud, Žid: Ci. idr., curti H. obrezani. Iūdaea -ae, f (Ἰουδαία) Judeja, judovska dežela, in sicer južni provinci Juda in Benjamin; sinekdoha vsa Palestina: T., Suet., Plin., Mel., Eutr., Aug. — Od tod adj. Iūdaeus 3 judovski, židovski: Plin. Iūdaïcus 3 in Iūdaeicus 3 (Ἰουδαϊκός) judovski, židovski, iz Judeje, v Judeji: bellum, exercitus, victoria, mare T., fiscus Suet., aurum Ci. (ki so ga plačevali Judje kot davek), superstitio Q., religio, lex Lact., ritus Icti.; adv. Iūdaicē judovsko: Vulg. Iūdaismus -ī, m judovstvo: Eccl. Iūdaizō -āre po judovsko živeti: Vulg., Aug.

iunceus 3 (iuncus)

1. iz bičja (ločja), bičnat, poln ločja, ločnat: vincula O., sporta Col., cratis Plin.; šalj.: nam mihi intus potione iunceā onerabo gulam Pl. z bičnato vrvjo si bom zadrgnil vrat.

2. bičju (ločju) podoben, bičnat, iz ločja, ločnat: caulis Plin., pectora Prud., tam etsi bona est natura, reddunt curaturā iunceam Ter.

iuncinus 3 (iuncus) iz bičja (ločja), bičnat, ločnat: oleum Plin.

iūreus 3 (iūs1) iz juhe: Pl. (Pers. 1, 3, 15(?)).

lacteus 3 (lāc)

I.

1. mlečen = iz mleka: umor Lucr., O., lactens sucus herbae Plin. mleček.

2. poln mleka, mlečnat: ubera vaccae demittunt lactea V. napolnjena, polna, štrleča.

3. mleko pijoč, sesajoč, sesen: porcus, verna Mart. —

II. metaf.

1. mlečne barve, bel kot mleko, mlečnobel: cervix, colla V., coma Col., gemma Mart.; kot astr. t.t. Rimska cesta (gr. γαλαξίας κύκλος ali samo γαλαξίας): orbis lacteus Ci. ali via lactea O. ali circulus lacteus Plin. ali plaga lactea caeli Stat.

2. mlečen, mlečnosladek = bogat, poln: illa Livii lactea ubertas Q., Livius lacteo eloquentiae fonte manans Hier.

lactō¹ -āre -āvī -ātum (lāc)

1. mleko da(ja)ti, dojiti: mamillā regum lactaberis Vulg.; sicer večinoma le pt. pr. lactāns -antis, mleko dajajoč(a), doječ(a): ubera mammarum lactantia Lucr., ubera lactantia O., quaecumque (femina) id tempus lactans est Gell., lactans fera Aug. (o volkulji); od tod: deus lactans Varr. ap. Serv. bog, ki poskrbi, da se setev mleči (da se polni z mlečkom).

2. mleko (iz materinih prsi) piti, sesati: infans lactavit Aus.; večinoma v pt. pr.: puer lactans L. Andr. ap. Non., lactantes vituli O.; pesn.: anni lactantes Aus. leta dojenja otroka; subst. lactāns -antis, m dojenec, dojenče(k); pogosto v pl.: Tert., It., Aug.

3. iz mleka biti, iz mleka ali z mlekom pripravljen biti; v pt. pr.: metae lactantes Mart. sir; subst. lactantia -ium, n mlečn(at)e jedi: Cels.

Lampsacum -ī, n: Ci., Mel., Plin. in Lampsacus (Lampsacos) -ī, f: L., O., Val. Fl. (Λάμψακος) Lámpsak, mesto ob Helespontu v Miziji (prej imenovano Pityusa, zdaj Lepsek). Od tod adj.
a) Lampsacēnus 3 (Λαμψακηνός) lámpsaški, iz Lámpsaka: homines Ci., urbs Val. Max.; subst. Lampsacēni -ōrum, m. (Λαμψακηνοί) Lampsakéni, Lampsačáni, preb. Lampsaka: Ci., L.
b) Lampsacius 3 (Λαμψάκιος) lámpsaški, iz Lámpsaka: puellae, versus Mart.

Lānuvium -iī, n Lanúvij, mesto v Laciju, južno od Albanskega jezera s slovečim svetiščem Junone Sospite: Ci. , L., O., Sil., Suet. — Soobl. Lānivium -iī, n Lanívij: Plin. — Od tod adj. Lānuvīnus 3 lanúvijski, iz Lanúvija, pri Lanúviju: populus Ca. fr., ager Ci., L., H., magistratus, municipes L., municipium Aur.; subst.
a) Lānuvīnus -ī, m Lanuvín, Lanúvijec: Cat.; pogosteje pl. Lānuvīnī -ōrum, m Lanuvíni, Lanúvijci, preb. Lanuvija: Ci., L.
b) Lānuvīnum -ī, n podeželsko posestvo pri Lanúviju, Lanuvín: Ci. ep.

Lāodicēa (ali Lāodicīa, Lāudicēa) -ae, f (Λαοδίκεια) Laodikéja (Laodikíja, Lavdikêja), mesto

1. v Kelesiriji (Coelē Syria): Mel.

2. v Siriji, nasproti Cipra (zdaj Lâdikiyeh): Lentulus in Ci. ep., Plin.

3. v Mediji: Plin.

4. v Veliki Frigiji ob reki Likos (zdaj Eski-Hissar): Ci. ep., L. epit., Plin., T.

5. v Mezopotamiji: Plin. — Od tod adj. Lāodicēnsis -e laodikéjski = iz (veliko)frigijske Laodikéje ali v njej: civitas, homo Ci. ep.; subst.
a) Lāodicēnsēs -ium, m Laodikejci, preb. (veliko)frigijske Laodikeje: Vulg.
b) Lāodicēnī -ōrum, m Laodikéjci, preb. α) kelesirijske Laodikeje: L., Plin. β) sirijske Laodikeje: Cassius in Ci. ep., T. γ) (veliko)frigijske Laodikeje: Suet.

Lārīsa ( Lārīssa) -ae, f (Λάρισ(σ)α), Larísa

1. mesto v tesal(ij)ski Pelazgiotidi (jugovzhodni del Tesalije) ob južnem Penejevem bregu (zdaj Larisse): Ci., L., H., Lucan., Iust., Serv. Od tod adj. Lārīs(s)aeus 3 laríški, iz Laríse: Hagesaretus Ci., Coronis O., saltatrix Iust.; pesn. = tesal(ij)ski: Larissaeus Achilles V. = Lar. heros Tert.; pl. Lārīssaeī -ōrum, m: C. ali Lārīsēnsēs -ium, m: L. Larisájci, Lariséni, preb. Larise.

2. Lārīsa Cremastē (Λάρισσα Κρεμαστή) Viseča Larísa, mesto v Ftiotidi (južni del Tesalije) blizu Malijskega zaliva, tako imenovano zato, ker je „viselo“ ob hribu (zdaj razvaline pri kraju, imenovanem Gardhici): L.

3. Lārīsa (Phrīcōnis) (Frikonska) Larísa, sprva pelazgijsko mesto v maloazijski Eolidi ob obali Mizije: Vell., Plin.

4. ime enega izmed dveh gradov mesta Argos: L. Od tod adj. Lārīsaeus 3 laríški: moenia Cat., vertex Stat.

laterāmen -inis, n (later) izdelek iz opeke: lateramina vasis Lucr. glinena posoda, keramika.

latericius 3 (later) iz opek narejen (zgrajen), opečen, opečnat: domus Varr. fr., murus, turris C., opus Col., parietes Vitr., Plin., urbs Suet., Aur.; subst. latericium -iī, n (= opus latericium) stavba, zgradba iz opek(e): C., Vitr.

Lauriōtis -tidis, acc. -tim, f (Λαυριῶτις) lávrijska, iz Lávrija (Λαύρ(ε)ιον) Lavrej (Lavrij), atiška pokrajina z rudniki srebra: Plin.

lentīscinus 3 (lentīscus) iz mástike, mástikov (mrtvikov, trišljev): oleum Plin., Pall., Cael., Th. Prisc., Veg., resina Plin.

lentīscus -ī, f in lentīscum -ī, n (lentus)

1. bot. mástika, mástikov grm (lentiscus imenovan po svoji lepljivi [lentus] smoli), mrtvika (Pistacia lentiscus Linn.), trišlja: Cels., semper viridis semperque gravata lentiscus, triplici solita grandescere fetu Ci. poet., lentisci primum fructum ostendentis Plin.

2. meton.
a) mastikovo olje ali mastikova smola (mastiks) (v rabi kot zdravilo in kot barvilo): feniculum et lentiscum seorsum condat in acetum Ca., eae (sc. oleae) optime conduntur vel virides in muria vel in lentisco contusae Ca., de olivitate oleas esui optime condi scribit Cato orcites et puseas vel virides in muria vel in lentisco contusas Varr., lentisci glaebis Plin., decocta lentiscus Cels.
b) zobotrebec iz mastik(ovin)e: cuspides lentisci Mart.

leptomerēs -ăs, gen. -is (gr. λεπτομερής -ές) sestoječ (sestavljen) iz drobnih delov, drobnodelen: Th. Prisc.