Y, y, grška črka, ki je v lat. pisavo prišla precej pozno za zapisovanje grških izposojenk; prvotno je bil namreč grški V (= ipsilon) nadomeščen z U, npr. Burrus = Πύρρος, Bruges = Φρύγες, fuga iz φυγή; mus iz μῦς. Pozneje nameščata Y tudi glasova i in o, npr. lacrima nam. lacruma iz λάκρυμα, mola iz μύλη, ancora iz ἄγκυρα. Dokazljivo je bil v Ciceronovem času Y že v splošni rabi.
Z, z, gr. črka Ζ, ζ (ζῆτα), ki jo najdemo le v tujkah; izgovarjala se je deloma kot ds (dz), deloma kot ostri s; od tod dvojno zapisovanje, npr. Zmyrna in Smyrna, zmaragdus in smaragdus, Z v S v imenu Saguntum iz Ζάκυντος. — Kratica ZZ = duo trientes Ci. ep.
zēli-vira -ae, f (hibrid. iz zēlus in vir) ljubosumnica: Tert.
Zēnō (Zēnōn) -ōnis, acc. -ōna (Varr.), m (Ζήνων) Zénon
1. grški filozof iz Kitija (Citium) na Cipru, ustanovitelj stoiške filozofske šole; učil je okrog l. 300 v Atenah v stebrišču (gr. στοά); v visoki starosti se je prostovoljno izstradal do smrti: Varr., Ci., Sen. ph., Q.; v pl.: omnes Zenones et Chrysippi Sen. ph.; gr. acc. pl.: Zēnōnas: Mart.
2. grški filozof iz Ele(j)e (Velia v Lukaniji), učenec Elejca Parmenida okrog l. 460, privrženec eleatske filozofske šole, utemeljitelj in iznajditelj dialektike, Periklov učitelj: Ci.
3. grški filozof, epikurejec, Ciceronov in Atikov učitelj: Ci.
4. neki zdravnik: Cels.
5. grški cesar v 5. stol. po Kr.; od tod adj. Zēnōniānus 3 Zénonov, zénonski, zenonijánski: lex I ustin. Inst. — Od tod subst. Zēnōnicī -ōrum, m (Ζηνωνικοί) zénonci, Zenonovi učenci: Aug.
Zēnobia -ae, f (Ζηνοβία, popačeno iz Bathzenibah) Zenóbija
1. hči armenskega kralja Mitridata: T.
2. soproga palmirskega kralja Odenata, ki je po soprogovi smrti vladala v imenu svojega mladoletnega sina. Cesar Avrelijan jo je premagal in jo v zmagoslavnem sprevodu pripeljal v Rim; pozneje je bila pomiloščena in je živela v Tiburju: Eutr., Vop.
Zeuxis -xis in -xidis (-xidos), acc. -xim, redkeje -xin ali -xidem, abl. -xide, m (Ζεῦξις) Zévksis (Zévksid)
1. grški slikar iz južnoitalske Herakleje okrog l. 425; živel je v Atenah in Efezu: Ci., Petr., Plin.
2. grški kipar: Plin.
Zōilus -ī, m (Ζώϊλος) Zóil iz makedonskega mesta Amfipolis (Amfipola), strog aleksandrinski kritik in slovničar (živel je v času Ptolemaja Filadelfa) z vzdevkom Homeromastix (Ὁμηρομάστιξ = Homerjev bič = bičevalec Homerja), ker je pedantsko in škodoželjno grajal Homerjeve pesmi: Vitr.; apel. = pedantski, pedanten, zloben, škodoželjen grajalec ali kritik (presojevalec): O., Mart.
Zōpyrus -ī, m (Ζώπυρος) Zópir
1. fiziognom (liceslovec) v Sokratovem času: Ci.
2. plemenit Perzijec, Megabizov sin, ki se je na zelo krut način sam pohabil in s tem pripomogel, da je kralj Darej Histasp osvojil Babilon: Iust.
3. zdravnik: Cels.
4. umetnik cizeler (caelator): Plin.
5. retor iz Klazomen: Q.