-
volēmus (pri nekaterih avtorjih tudi volaemus) 3 (po ljudski etim. iz vola roka, prgišče; torej = roko (dlan) polneč, velik kot roka (dlan); morda je beseda sor. z osk. valaemom = optimum, valaímos = optimus): pirum Cloatius ap. Macr. (hruška) fúntnica, vrsta velikih hrušk; nav. v pl. pira volema: Ca., V. (pri katerem najdemo obl. volaema), Col., Plin., Serv., Isid.
-
Vologēsēs (Vologaesēs) -is, acc. -ēn, m (T.) in Vologēsus -ī (Suet., Plin.) Vologéz, ime več partskih kraljev iz rodu Arzakidov (Arsacidae).
-
Voltinius 3 Voltínijev, voltínijski: Voltinia tribus Ci. (ime neke rimske tribus). Od tod Voltiniēnsēs -ium, m Voltínijci, Voltinijani = državljani iz Voltinijeve tribus: Ci.
-
volūbilis -e, adv. volūbiliter (volvere)
1. obraten, vrtljiv, valjiv, kotaljiv, vedno ali hitro vrteč se, kotaleč se, takajoč se, naprej valeč se, krožeč, gibčen, kréten: caelum Ci., Lucan., sol Prud., se non intellegere, qualis sit volubilis et rotundus deus Ci., nexus (sc. serpentis) O., aurum O. zlato jabolko, buxum V. vrtavka (volk) iz zelenikovine, pila Ap., amnis, aquae H., figurae aquae Lucr., supinari volubiliter contra ipsum igneum orbem Amm. kvišku vrteti se.
2. metaf.
a) spremenljiv, spreminjajoč se, nestalen, nestanoviten, negotov, opoteč: vaga volubilisque fortuna Ci., volubiles casus fortunae Amm., cum videamus tot varietates tam volubili orbe circumagi Plin. iun.
b) hitro tekoč, gladko tekoč, uspešen, uren, okreten, spreten, zgovoren: oratio Ci., vim volubilem orationis consequi Corn., volubilis sententia Gell., orator, homo Ci., funditur numerose et volubiliter oratio Ci.
-
Volumnius 3 Volúmnij(ev), ime rimskega rodu iz Peruzije. Poseb. znani so:
1. L. Volumnius Flamma Violens Lucij Volumnij Flama Violent, kot konzul l. 307 zmagovalec v vojni s Salentinci in l. 296 s Samniti: L.
2. P. Volumnius Eutrapelus Publij Volumnij Evtrapel, pristaš in zaupnik triumvira Antonija in enak radoživec kot on: Ci., N.
3. Volumnia Volumnija
a) Koriolanova soproga: L.
b) osvobojenka in ljubica Publija Volumnija Evtrapela, gledališka igralka pod imenom Cythēris Citerida (Kiterida), pozneje Antonijeva ljubica: Ci.
-
Volumnus -ī, m Volúmnus in Volumna -ae, f Volúmna, božanstvi, ki so jima priporočali novorojence (iz velle v pomenu „qui volunt [bona]“): Aug.
-
volup, stlat. in pesn. adv. (nam. prvotne obl. volupe; kor. *u̯elp-, razširjen iz indoev. kor. *u̯el- hoteti; prim. volo, velle, gr. ἐλπίς -ίδος up, ἐλπωρή up(anje), ἔλπω vzbujati up(anje), ἔλπομαι in ἐλπίζω upam) prijetno, ugodno, zabavno, krasno, radostno, rad(o) (naspr. aegre): Pl., Fr., M., Prud., Aug., Don., Fr., Sid. idr., quo cum multa volup [gaudia] clamque palamque Enn., bene factum et volup est Ter., bene factum et volup est Ter., numquam numero matri faciemus volup, id est, numquam nimium faciemus Fest.
-
volvō -ere, volvī, volutum (indoev. baza *u̯elH- vrteti, viti, valiti; prim. skr. válate vrti se, obrača se, valitaḥ obrnjen, upognjen, ūrṇṓti, vr̥ṇṓti (on) odeva, zagrinja, ogrinja, obkroža, obdaja, valliḥ, vallī ovijalka (rastl.), valanam ukrivljanje, valovanje, ūrmíḥ val, gr. εἰλύω valim, odevam, ovijam, ἐλίσσω [iz *Ƒελίσσω] valim, vrtim, ἕλιξ z(a)vit, lat. volva, volūmen [= gr. εἴλυμα], volūta, volūtiō, volūtātus, sl. valiti, valiti se, val, lit. vélti, veliù valjati sukno, got. waltjan valiti se, stvnem. welzan = nem. wälzen, stvnem. walzan = nem. walzen, wälzen, got. wullan = stvnem. wallan = nem. wallen, stvnem. wëlla, wulsta = nem. Welle, Wulst)
1. (z)valiti, zavaliti, valjati, prevaliti, (za)kotaliti, (za)kotati, (za)sukati, (za)vrteti, spraviti (spravljati) v krožno gibanje, (po)gnati v vrtinec, (z)vrtinčiti, obrniti (obračati), preobračati, viti, zvi(ja)ti, (po)trkljati, strkljati, zatrkljati, (po)takljati: saxum ingens ali grandia saxa V., saxa glareosa L., Sisyphus est illic saxum volvensque petensque O., saxa in proximos volvere S., undae volvere magno murmure saxa solent O., volvere harenas O., vastos ad litora fluctus V., mare V. naprej valiti, procellae … beluas cum fluctibus volvunt Plin., caput alicuius V. okrog valiti, volventes hostilia cadavera S. (pre)obračajoč, pilas volvere Plin. kotaliti, zvijati; pesn. prolept.: (sc. Turnus) semineces volvit multos V. povzroči, da se mnogi valjajo po tleh = mnogo jih povali (podre) na tla; pren.: oculos huc illuc volvere V. oči obračati (metati) sem in tja, oculos volvere per singula V., stupet in Turno corpusque per ingens lumina volvit V. in z očmi meri (premerja) njegovo velikansko telo, (sc. equus) volvit sub naribus ignem V. puha, flammam volvens ore Chimaera Tib. puhajoča, Aetna volvit lapides V. bruha, bljuje, volvere ignem summa ad fastigia V., fumum V. kvišku vrtinčasto valiti ali gnati dim (o zemlji (kot znamenje, da je kraj obljuden)), fumum caligine atrā Lucr.; pass. (večinoma pesn.): volvimur undis V. valovi nas valijo (drevijo) sem in tja, lapis per inane volutus V. zasukan, zavrten (zadegan), Phaëthon volvitur in praeceps O. strmoglavlja, pada, volvitur Ixion O. se vrti (na kolesu), kolo ga vrti, vita populi Romani per incerta maris … cotidie volvitur T. je zaradi raznih dogodkov … na prevesici (v negotovem položaju); pogosto med. valjati se, (z)valiti se, (za)kotaliti se, (za)kotati se, (za)sukati se, (za)vrteti se, obrniti (obračati) se, (za)vrteti se v krogu, vrtinčasto se (za)sukati, viti se, zvi(ja)ti se, (s)trkljati se: (sc. sues) toti ut volvantur ibidem (sc. in caeno; gl. caenum) Lucr. idr., volvitur ante pedes Veneris Pr., magister volvitur in caput V. se prekucne (v morje), per colla (sc. equi) volvitur O. se zvali … na tla, curru volvi V. zvaliti se z voza, pars in praecipitīs fossas urguente ruina volvitur V., (sc. anguis) inter vestes volvitur V. se zvija; poseb. o umirajočih, padlih v boju = valjati se, premetavati se (po tleh), zvaliti se na tla: moribundus volvitur arvis V., volvi humi, fundo in imo V., volvitur Euryalus leto V. se zgrudi umirajoč (mrtev) na tla, permixti caede virorum semianimes volvuntur equi V.; o plešočih = sukati se, vrteti se, plesati (v krogu): occepi denuo hoc modo volvi (v novejših izdajah brez volvi) Pl.; pren.: sol circum terram volvitur Ci., illi qui volvuntur stellarum cursus Ci., cylindrum volvi … putant Ci., cum medio volvuntur sidera lapsu V. ko se zvezde sredi svojega teka v krogu (krožeč) premikajo na nebu, celeri orbe volvitur trochus O., amnis volvitur Cu., V., O., sic volvitur Aufidus H., turbidus amnis per devia praeceps volvitur Sil., quanta cum praecipitatione volvuntur (sc. flumina) Sen. ph., multi Libyco volvontur marmore fluctus V., lacrimae volvontur inanes V. se valijo (tečejo, derejo, se udirajo) zastonj, lacrimae per ora volutae V. tekoče (deroče, udirajoče se) dol po licu, volvuntur per ora lacrimae Hier., flammae per culmina hominum volvantur V., volvitur ater odor tectis V. se vali skozi … ; redko refl.: herba circa arbores se volvens Plin.; pt. pf. v refl. pomenu: tarda volventia plaustra V. počasi se premikajoči, počasi drdrajoči.
2. occ.
a) motati, odvi(ja)ti, odmota(va)ti: filum Varr.
b) knjižne zvitke odvi(ja)ti, razvi(ja)ti = (pre)brati, prebirati, (pre)čitati: libros Catonis Ci., volvendi sunt libri Ci., volvere commentarios Numae L., Tyrrhena retro volvere carmina Lucr.; pesn.: longius volvens fatorum arcana movebo V. odvijajoč knjigo usode jo hočem razkriti …
c) s seboj valiti, kotaliti, valeč odnesti (odnašati): ubi tot Simois correpta sub undis scuta virûm galeasque et fortia corpora volvit V., amnis dat … stragem volvitque sub undis grandia saxa Lucr., fluminis ritu … nunc lapides adesos stirpesque raptas et pecus et domos volventis unā (= secum) H., volvens aliena vitellus H.
d) (v krogu gibaje se) narediti (delati), tvoriti, napraviti (napravljati), ustvariti (ustvarjati): errorem volvere per tortuosi amnis sinūs flexūsque L. sem in tja (križem kražem) bloditi po … , minores volvere … vertices H. tvoriti manjše vrtince, manj se vrtinčiti; kot voj. t.t. orbem volvere tvoriti krog, razviti krog, zavzeti položaj v krogu = držati fronto na vseh straneh (na vse strani): orbem volventes suos increpat L., volventesque orbem nunc … referre pedem, nunc conglobati restare L., equites in spatio exiguo volvunt turmas L. tvorijo s svojimi četami krog.
3. metaf.
a) besede „valiti“ = gladko (tekoče) izrekati, gladko (tekoče) izgovarjati, gladko (tekoče) govoriti: celeriter verba Ci., sententias facile verbis Ci., longissima est complexio verborum, quae volvi uno spiritu potest Ci.; med.: quo melius cadat aut volvatur oratio Ci. da … tem gladkeje teče, da je … tem bolj tekoč.
b) v duhu „sem in tja valiti“ = α) (strastem, čustvom) dajati vzkipeti, gojiti (strasti, čustva), pustiti se ponesti (strastem, čustvom), prepustiti se (strastem, čustvom): scire … ingentes iam diu iras eum in pectore volvere L. da mu … v srcu vre huda jeza, magnos irarum volvere fluctus Lucr., irarum tantos volvis sub pectore fluctus V., volvere curarum tristīs in pectore fluctus Lucr., varias pectore curas volvere Lucan. β) misli, namene ipd. „valiti“ βα) = premotrivati, presojati, ocenjevati, preudarjati, premišljati, premišljevati, razmišljati, razmišljevati, tuhtati, razglabljati, razbirati: inanes cogitationes L., secretas cogitationes intra se Cu., cuncta in ordine animo Pl., omnia animo, bellum in animo L., multa animo, in animo, cum animo suo S., secum (sam pri sebi) multa S., plurima per noctem V., Fauni volvit sub pectore sortem V., bellum adversus nos volvere T. snovati, uperjati; ββ) = revolvere zopet (znova, spet) si predočevati, zopet (znova, spet) si predstavljati: veterum monumenta virorum V.
c) (čas) valiti, točiti, obračati, vrteti v krogu, (času ali stvarem v njem) dati (dajati) teči, omogočiti (omogočati) tek, povzročiti, da se kaj vrti ali obrne ali da kaj preteče (poteče): canentes … noctilucam prosperam frugum celeremque pronos volvere menses H., quo cursu properat saecula volvere astrorum dominus Sen. tr., multa vivendo vitalia saecula volvere Lucr. preživeti, multa virûm volvens durando saecula vincit V. (o drevesu) prebije, prestane, ubi mille rotam volvēre per annos V. ko so dovršile tek tisočih let, ko so tam prebile dobo tisočih let, ko so dopolnile kroženje tisočih let; z meton. obj.: tot volvere casus V. prebiti, doživeti; med. (o času in dogodkih v njem) vrteti se, krožeč preteči (pretekati), (pre)krožiti: in se sua per vestigia volvitur annus V. kroži po svoji sledi, ut idem in singulos annos orbis (krožni tek stvari) volveretur L.; gerundiv volvendus 3 = krožeč, vrteč se: volvenda dies V., volvendis mensibus V. v krožnem teku mesecev; pogosto pt. pr. v refl. pomenu = vrteč se, krožeč: Iuppiter ex aequo volventem dividit annum O., volventibus annis (gr. περιτελλομένων ἐνιαυτῶν) V., Val. Fl. v krožnem teku let, volventia lustra Lucr.; occ. (o božanstvih in usodi: v krožnem teku časa) določiti (določati), umeriti (umerjati), usoditi (usojati), prisoditi (prisojati), dosoditi (dosojati), nameniti (namenjati): sic fata deûm rex sortitur volvitque vices V., sic volvere Parcas (sc. audierat) V.; v pass.: Cl., eludant … , quibus forte temere humana negotia volvi agique persuasum est Cu., mihi … in incerto iudicium est, fatone res mortalium … an forte volvantur T.
-
vomis -eris, m (Ca., V., Col., Arn.) in vomer, vomeris, m (iz *u̯ogu̯hsmis; prim. gr. ὀφνίς lemež = stvnem. waganso = nem. (bavarsko) der Wagensun, lit. vãgis zagozda, zatič, kriv žebelj)
1. lemež, ralo: Cat., Tib., Plin., Amm. idr., cuius (sc. aratri) … vomere portam Capuae paene perstrinxisti Ci., sulco attritus vomer V., vomer aduncus O., terram exercere vomere Hier., exiguis vomeribus … terram subigere Col.; sinekdoha plug, (o)ralo: ut … insolito premeres vomere colla boum O.; meton. oranje: fessi vomere tauri H.
2. pren.
a) moško spolovilo: Lucr. (4, 1273).
b) pisalo, črtalnik: Atta ap. Isid.
-
vomitus -ūs, m (vomere)
1. bljuvanje, bruhanje: Pl., Cael. idr., sanguinis Cels., Eccl., vomitum pulmoneum vomere Pl. (iz)bruhati pljuča, atrorum ignium Aug., infusam (sc. aquam) vomitu … egerere Cu. zopet izbljuvati, vomitu levare stomachum Sen. ph., per vomitum et sellas Marc. po bljuvanju in opravljanju potrebe, po iztrebljanju navzgor in navzdol, clystere et vomitu purgari Suet., locum … vomitu foedaverat Sen. rh.; v pl.: Cels., Cael.
2. meton. izbljuvek, izbruhek, izmeček, izmèt: biliosus, niger Cels., vomitūs extrahere Plin.; metaf. umazanija, nesnaga = psovke, zmerljivke: Luc. ap. Non., vomitu ne hic nos enecet Pl.
-
vopīscus -ī, m (etim. nepojasnjena beseda; izpeljava iz gr. ὄπισϑε „za (kom), pozneje“ ni prepričljiva) dvojček drugorojenec, ki je preživel prvorojenega dvojčka: Non., Isid., pariendi tempora per inlustria exempla a mensibus VII ad XIII signa sexus in gravidis pertinentia ante partum monstruosi partus excisi utero qui sint vopisci de conceptu hominum Plin., vopiscos appellabant e geminis qui retenti utero nascerentur altero interempto abortu Plin. — Kot rimski priimek Vopīscus -ī, m Vopísk: Varr., L. Poseb. znana sta
1. Iulius Caesar Vopiscus Julij Cezar Vopisk, ki ga je Cicero(n) večkrat uspešno zagovarjal: Ci., Plin.
2. Flavius Vopiscus Flavij Vopisk, Sirakužan, rimski zgodovinopisec, ki je živel ob koncu 3. stol. po Kr.
-
vorō -āre -āvī -ātum (iz *gu̯orō; indoev. kor. *gu̯er- žreti, požirati; prim. skr. -garaḥ požirajoč, garáḥ napoj, pijača, giráti, giláti, gr̥ṇā́ti požira, gr. βορά krma, hrana, βρῶμα, βρῶσις jed, βρωτήρ jedec, βιβρώσκω, βεβρώϑω jem, požiram, sl. žreti, žrelo, lit. gérti, geriù piti; prim. še lat. gurges, gula in sl. grlo) (po)goltati, pogoltniti (pogoltovati), požreti (požirati), (hlastno) (po)žreti; abs.: Plin. idr., alia (sc. animalia) sugunt, alia carpunt, alia vorant, alia mandunt Ci.; z obj.: resinam, vitulum Pl., mella avide Plin., pisces Iuv.; preg.: meus hic est, hamum vorat Pl. popada (grabi za) trnek = se da ujeti, tako tudi: hamum voras Ambr.; večinoma pren.: illam (sc. puppim) … rapidus vorat aequore vortex V., Charybdis … vorat … carinas O., maria … eius omnem ibi latitudinem vorant Plin., Thracia … Istrum vorat Amphitrite Cl. pije, vpija, cuius alveo Tigris voratus Amm., voratus limo Aur. pogreznjen v blato, qua medius pugnae vorat agmina vertex Sil., vorare litteras Ci. ep. hlastno požirati (= prebirati) knjige (prim.: V Ljubljani je dihur, ki noč in dan žre knjige: Prešeren), viam Cat. hitro prehoditi (prepotovati) pot, ulcus … corpus vorat Cels. ali vorat (sc. amor) … medullas Sen. tr. razjeda, in reliquis generis eius quantum voraverit Plin. je zapravil; v obscenem pomenu (o raznovrstnem nenaravnem nečistovanju): grandia … medii tenta vorare viri Cat., medias vorat puellas Mart.
-
vōtīvus 3 (vōtum)
1. zaobljubljen, obljubljen, posvečen, votíven: Val. Fl. idr., ludi Ci., Plin., legatio Ci. ep. častno poslanstvo za dopolnitev storjene zaobljube, carmina, tura O., voces Tib. zaobljube, iuvenca H., tabula H. zaobljubna podoba (postavljena v kako svetišče v zahvalo za rešitev iz velike nevarnosti), nox Pr. zaobljubna noč (noč, v kateri se človek zaradi storjene zaobljube vzdrži spolnega odnosa), votivus oris habitus T. lasje, ki se nosijo zaradi storjene zaobljube; pesn.: sanguis O. zaobljubljene žrtve; enalaga: votivi cornua (= votiva) cervi O.
2. zaželen, pogodu bivajoč, všečen, dobrodošel: aspectus, hospitium, nuptiae Ap., mors Prud.
-
voveō -ēre, vōvī, vōtum (iz *u̯egu̯hei̯o, indoev. kor. *u̯egu̯h- zaobljubiti; pf. vōvī iz *vŏvēvī, sup. vōtum iz *vŏvētom, *vŏvētum, prim. skr. vāghát- zaobljubnik, molilec, umbr. vufetes = votivis, vufru menda = votivum, gr. εὔχομαι slovesno obljubljam, zaobljubljam, molim, εὐχή, εὐχωλή = lat. votum)
1. zaobljubiti (zaobljubljati), slovesno (svečano) obljubiti (obljubljati), obečati (obetati), posvetiti (posvečati, posvečevati): aedem, templum L., earum templa sunt publice vota et dedicata Ci., ludi voti L., nostri imperatores pro salute patriae sua capita voverunt Ci., se vovere pro re publica S. žrtvovati se, pro reditu victima vota cadet O.; z notranjim obj.: vota vovi Pl. naredil sem zaobljube, zaobljubil sem se, obljubil sem, vota (po novejših izdajah dona) puer (kot deček) solvit, quae femina voverat Iphis O.; z dat. personae: Herculi … decumam vovit Ci., Vulcano arma, fana Pallori L., hostica Tyrrheno vota est vindemia regi O.; z ACI, in sicer z inf. pr.: me inferre Veneri vovi iam ientaculum Pl.; toda klas. le z inf. fut.: vovisse dicitur, … uvam se deo daturum Ci., duo templa se Romae dedicaturum voverat Ci., pro victimis homines immolant aut se immolaturos vovent C., se pro aegro eo vovisse, ubi primum convaluisset, Bacchis eum se initiaturam L.; poklas. z ut: voverant, si victores forent, ut die festo Veneris virgines suas prostituerent Iust.; abs.: manus leviter pandata, qualis voventium est Q.
2. sinekdoha želeti, zahtevati, voliti komu kaj: quae modo voverat, odit O., quae voveam, duo sunt O., elige, quid voveas O.; z dat. personae: quid voveat dulci nutricula maius alumno H.; s finalnim stavkom: ut tua sim, voveo O. — Od tod subst. pt. pf. vōtum -ī, n
1. (za)obljubljeno, (za)obljubljeni predmet (dar), (za)obljubljena žrtev, posvečeni dar, starejše zaobljubek, posvečenina: spolia hostium Marcellus, Vulcano votum, cremavit L., lustramurque Iovi votisque (abl.) incendimus aras V. z zaobljubljenimi žrtvami, Caesar … dis Italis votum immortale sacrabat, maxuma ter centum totam delubra per Urbem V. večni spomenik (= spomenik, ki je Cezarja Avgusta naredil nesmrtnega), Danai … in suo voto latent Petr. = v zaobljubljenem (trojanskem) konju.
2. zaobljuba, obljuba: eius … nefaria vota cognovimus Ci., Veneri et Cupidini vota debere Ci. biti dolžan izpolniti zaobljube, vota facere (de aegroto, contra rem publicam) Ci. ali vota concipere Ci., L., O. ali suscipere Ci., N., suscipere pro aliquo L. ali vota nuncupare Ci., L., Plin. iun., Suet., Val. Max., Fest. ali (pesn.) vota canere (sc. Iunoni) V., vota ferre (ad deos bogovom) O. narediti (delati) zaobljube, (za)obljubiti ((za)obljubljati), vota solvere, persolvere Ci., Plin. iun., pro qua (sc. domo Caesaris) vota persolvere T. ali vota dissolvere Ci. ali exsolvere T. ali exsequi V. ali reddere O., tudi voto se exsolvere Petr. ali voto fungi Iust. obljube (obljubo), zaobljube (zaobljubo) izpolniti (izpolnjevati), uresničiti (uresničevati), divos in vota vocare V. ali deos votis vocare V. ob zaobljubah klicati bogove, obljubljati pri bogovih, cessare in vota V. odlašati z zaobljubami, voto teneri, voti religione obstrictum esse Ci. ep. ali obligari voti sponsione deo Ci. po zaobljubi (z zaobljubo) biti zavezan (biti dolžan), precibus et votis victoriam a dis exposcere Auct. b. Alx., in questus, lacrimas, vota effundi T., votum postulare Ap., votum facere aliquid kaj obljubiti, slovesno obljubiti: Papirius … dimicaturus votum fecit, si vicisset, Iovi pocillum vini Plin., vota signare (sc. litteris) Plin. iun., vota deûm (objektni gen.) V. bogovom storjene, damnabis tu quoque votis (abl.) V. tudi ti jih boš obsojal = zavezal k izpolnitvi njihovih zaobljub (uslišujoč njihove prošnje), voti damnari L., N. ali votorum damnari L. biti obsojen izpolniti svojo zaobljubo = biti zavezan (dolžan) izpolniti svojo zaobljubo, svojo željo videti izpolnjeno, videti, da se je … želja izpolnila; tako tudi voti damnatus L. ali voti reus V. zavezan (dolžan) izpolniti zaobljubo (če se je želja izpolnila); voti liberari L. obvezanosti izpolnitve storjene zaobljube.
3. occ.
a) vota (slovesne) zaobljube, ki so jih naredili državni uradniki 3. januarja za cesarjevo blaginjo: vota (sollemnia) pro incolumitate principis nuncupare, suscipere ipd. T., Plin. iun., votorum nuncupatio Suet.
b) zaobljuba pri sklepanju zakona in meton. svatba, zakonska zveza, zakon: togam quoque parari et voto et funeri Ap. kot svatbeno in tudi kot mrtvaško oblačilo, ad vota non posse pervenire Cod. Th., ad tertia vota migrare pozni Icti.
c) (z zaobljubo združena) molitev: pia vota O., di maris et caeli, — quid enim nisi vota supersunt? — solvere quassatae parcite membra ratis O., postrema miserorum vota Cu., vota praeire Cu. narekovati molitveno besedilo.
4. metaf. želja, hotenje, hlepenje, koprnenje: Petr., Plin., Plin. iun., Aur. idr., nocturna vota cupiditatum Ci., vota parentium Q., rebus supra vota fluentibus S. ap. Serv., Iust., ad omne votum Ps.-Q. (Decl.) po želji vseh, neque votum sibi neque animum deesse Suet., hoc erat, quod votis petivi V. = hoc erat in votis H. to sem si že davno želel, scire erat in voto Pers. želel sem, voto (votis) potiri O. doseči, kar si kdo želi, svojo željo videti izpolnjeno, voti potens O. dosegši, kar si je kdo želel = ki se mu je želja izpolnila, an venit in votum Attalicis ex urbibus una? H. ali te je prevzela želja po enem od … ?, ali si želiš enega izmed … ?, eius me conpotem voti vos facere potestis L. to željo mi vi morete izpolniti, tua corrige vota O., votum implere (izpolniti) Cu., vota facere Ci. želeti (si), id (hoc Q.) votum est Cels. to je želja = to si je želeti; z ut, ACI ali samim inf.: votum est, ut tantum exulceretur Cels., votum est longum morbum fieri Cels., vinci et succumbere votum est Prud.; o neživih subj.: alioqui vota arborum frugumque communia sunt nives diutinas sedere Plin. sicer si je za drevesa prav tako kakor za žita (treba) želeti, da …
-
vōx, vōcis, f (indoev. kor. *u̯equ̯- govoriti; prim. skr. vāk glas, govor, govorica, beseda, vā́kyam izrek, govor, vácas- beseda, vakti, vívakti (on) pravi, govori, lat. vocō, gr. ὄψ glas, zvok, ἐν-οπή klicanje, hrup, ἔπος [iz *Ƒέπος] beseda, got. giwahan, giwuog, giwahannen = nem. erwähnen)
1. glas
a) človeški (govoreče, kličoče ali pojoče osebe): humana L. fr., Ap., acuta, gravis, cita, tarda, inflexa (droben, droban, tenek, tenak) inflexā ad miserabilem sonum voce Ci. (gl. īn-flectō), parva (slab, tih), magna (močen, močan, krepek, krepak), ingens V., clara (jasen) Ci., L., O., Lucr., clarior C., bona Pl., Q., rauca O., summa, ima H., Q., dulcis, solida Sen. rh., sedata et depressa, tremebunda Corn., exsurge, praeco … exerce vocem Pl. napni glas, vocem attenuare Ci. s piskavim glasom govoriti (da bi bil njegov moški glas podoben ženskemu), vocem attollere vel submittere Q., vocis contentio et remissio Ci., vocis magnitudo Corn., vocis via Lucr., voce referre V. ali contendere Cels. na glas, glasno, moribundā voce Amm., enimvero voce est opus Ter. klicati moram, nulla vox quiritantium … exaudiri poterat L. klic na pomoč, vocem late nemora alta remittunt V. javk, javkanje, personabant omnia vocibus ebriorum Ci. od kričanja, od vpitja, Valerium magnā voce inclamat L. glasno, magnā compellans voce cuculum H. glasno mu kličoč „kuku“, glasno mu kukajoč, venantum voces Ph. klici lovcev, voce vocare V. (po)klicati, vocis imago V. posnemanje glasu, jek, voce potius quam verberibus terreat (sc. boves) Col. z glasom, s klici, inclinatā ululantique voce canere Ci., citharam cum voce movere O. ob petju, Sirenum voces H. petje, sunt verba et voces quibus hunc lenire dolorem possis H. čarodejna besedila in glasbeni znaki.
b) živalski: mugiet et veri vox erit illa bovis O., vox boum V. mukanje, cornix plenā pluviam vocat improba voce V., vox (sc. apium) … sonitūs imitata tubarum V. brnenje, cycni Mel., porcina vox Sen. ph. svinjsko kruljenje, voces animalium truces Ap.
c) pren. glas pooseb. stvari: Sicilia tota si unā voce loqueretur Ci., rerum vox est, naturae vestigium, veritatis nota Ci., interdum … vocem comoedia tollit H. govori vzneseno (v vznesenem slogu).
2. meton.
a) glas = ton, zvok, don: Pl., Cat., Ph. idr., soni et voces Ci., numeri et voces et modi Ci. takt, glas (ton) in napev, auribus multa percipimus, quae etsi nos vocibus delectant, tamen … Ci., vocem mittere, emittere (gl. mittō, emittō), cum viderem … vocem pro me … neminem mittere Ci. da se nihče ne oglasi, da nihče ne spregovori zame, inludere vocem, quotiens caneret T., parum explanatis vocibus sermo praeruptus Sen. ph. odsekan govor s premalo dodelanimi glasovi, bucina … litora voce replet O., ad vocem celeres, quā bucina signum dira dedit, … concurrunt V. ob trobljenju, ob znaku s trobento (trombo), obloquitur numeris septem discrimina vocum V. brenka po taktu na sedmeroglasno liro; pesn.: ad sonitum vocis vestigia torsit V. po zvoku veslajev, audimus fractas ad litora voces (sc. pelagi) V. šumenje od brega odbijajočih se (ob breg butajočih) valov, verba quibus sensus vocesque notarent H. naravne glasove in misli.
b) izjava, izrek, izraz, vzklik, beseda, besede, govor, starejše izrecilo, izustilo: Lucr., Plin., omnes … cives … una et mente et voce consentiunt Ci. so ene misli (ene volje), enega glasu pri tem, so si enotni v mislih in besedah, una paene voce repelli Ci. enoglasno, vox publica Ci. izraz javnega mnenja, viva Ci., ficta O. laž, excepta vox est querentis Cu., constitue nihil esse opis in hac voce: „civis Romanus sum“ Ci., ex infimo specu vocem redditam ferunt: „imperium summum Romae habebit … “ L., Pythica vox L., vetuit me tali voce Quirinus H., vocem adversum pericula poscere T. zagovor, zagovornika, illas adversus senatum voces T., ex percontatione nostrorum vocibusque Gallorum C., carpi nostrorum militum vocibus C., his … vocibus infit V., Iuno … his vocibus usa est V., contumeliosis vocibus prosequebantur nostros C., voces per vinum … emissae Q., voces edere Ci. tožiti, tales voces dare O. tako tožiti.
c) (posamezna) beseda, izraz, naziv, oznaka, označba: ullam omnino vocem exprimere posset C., nulla tamen vox est ab iis audita populi Romani maiestate … indigna C., alia vox nulla violenta audita est L., dico ipsum Epicurum … non intellegere … , quid sonet haec vox voluptatis, id est, quae res huic voci subiciatur Ci. beseda „slast“, hic sensus verbi, vis ea vocis erat O., nescit vox missa reverti H.
d) besedilo, pregovor, rek, (modri) izrek, reklo, rečeníca, starejše poslóvica: qua voce et quo senatus consulto (= qua voce senatus consulti) populus Romanus ad arma sit vocatus C., negabat ullam vocem inimiciorem amicitiae potuisse reperiri quam eius, qui dixisset … Ci.
e) zagovor = čarodejno (čarovno, bajalno) besedilo, čarodejne (čarovne, bajalne) besede, čarodejna formula: sidera excantata voce Thessalā H., deripere lunam vocibus H., parce vocibus tandem sacris H.
f) povelje, ukaz, poziv: consulum voci atque imperio non oboedire Ci., Iri, meae … fidissima nuntia vocis O., cuius voci continuo Fabius obsecutus Val. Max.
g) zmožnost govorjenja, govorjenje, govor, govorica, jezik: me dies, vox, latera deficiant Ci., omnibus praeclusisse vocem videbatur L., vetorque plura loqui, vocisque meae praecluditur usus O., Graiā scierit sive ille Latinā voce loqui O., neu iubeas … vocem mutare viros aut vertere vestem V., qui feros cultūs hominum recentum voce formasti catus H., cum civem ex voce cognovisset Iust., Latinae vocis honos Val. Max., sed vox hoc nuntiat omnis Mart.
h) izgovor, izgovarjanje, izgovarjava, izreka, izrekanje: rustica vox et agrestis quosdam delectat Ci.
i) (kot ret. t.t.) naglas, poudarek, starejše priglas: in omni verbo posuit acutam vocem Ci.
-
Vulcānus (starejše Volcānus) -ī, m (domnevno izpos. iz etr. ali katerega od sredozemskih, verjetno egejskih jezikov; prim. skr. ulkā́, ulkuṣī ognjeni pojav, meteor, gr. [kretsko] Ƒελχανός = Ζεύς)
1. Vulkán (Volkán), hromi bog ognja in kovaštva, poistoveten z grškim Hefajstom ( Ἥφαιστος), v mitologiji sin Jupitra in Junone, Venerin soprog, Amorjev rejnik, s Kiklopi nebeški orožar: Ci., C., L., O., H., Hyg.; insula Vulcani (Ἡφαίστου νῆσος) L. Vulkanov otok, sicilski obali najbližji in najjužnejši izmed Liparskih otokov (zdaj Vulcano ali Vulcanello). Ker je bilo tam zelo pogosto opaziti vulkansko aktivnost, so ga imeli za Vulkanovo bivališče in so ga zato tudi poimenovali po tem bogu: V., Pl. idr., insulae Vulcani L. Vulkanovi otoki = Liparski otoki.
2. meton. = ogenj, plamen: Volcanum in cornu conclusum geris Pl. (o kuhanju), Volcano studes Pl. (o kuharju), Vulcanum naribus efflant … tauri O., totis Volcanum spargere tectis V., furit … Volcanus V. — Od tod adj.
1. Vulcānius (Volcānius) 3
a) Vulkánov (Volkánov), Vulkánu (Volkánu) posvečen, vulkán(ij)ski (volkán(ij)ski): Vulcania munera, currūs O., Vulcania Lemnos O. (kot vulkanski otok) Vulkanu posvečen, insulae Volcaniae Plin. Volkanovi (= Liparski) otoki, Volcania arma Ci. kakršno izdeluje Vulkan.
b) vulkanski, ognjen, ognja (gen.): vis Luc. ap. Non., acies V., pestis Sil. = ogenj, amnis Cl. tok lave.
2. Vulcānālis (Volcānālis) -e Vulkánov (Volkánov): flamen Varr., Macr.; kot subst. Vulcānal (Volcānal) -ālis, abl. -ālī, n Vulkanál (Volkanál) = Vulkanovišče (Volkanovišče), Vulkanu posvečeni kraj (area) v Rimu nad komicijem (zboriščem): Plin., Aur., Fest.; pl. Vulcānālia -ium in -iōrum, n vulkanálije, Vulkanov praznik, obhajan 23. avgusta z igrami v Flaminijevem cirkusu: Varr., S. ap. Non., Col., Plin., Plin. iun., Serv. idr.
-
vulnus (starejše volnus) -eris, n (morda iz *u̯elsnos, *u̯olsnos, sor. z vellō [iz *u̯elsō], domnevno iz indoev. kor. *u̯el- trgati; prim. gr. οὐλή [iz Ƒολνᾱ, Ƒολσᾱ] brazgotina)
1. rana (udarec, vbod, vbodljaj, zasek, sek, urez, vrez, zareza ipd.): Pl., Ter. idr., pulsos et fugatos esse dico … sine cuiusquam … vulnere Ci., vulnus novum Sen. ph. nova, mlada, naspr. vulnus vetus et purulentum Sen. ph., vulnus mortiferum Luc. fr., Ci. smrtna, smrtonosna, leve, tenue L. lahka, grave L. težka, huda, cum gravi vulnere L. ali gravi vulnere ictus L. težko ranjen, confectus vulneribus C. smrtno ranjen, concisus plurimis vulneribus Ci., mutuis vulneribus acceptis Iust., mutuis vulneribus concurrere Sen. rh., vulnera adversa L. rane spredaj na prsih, omnes … advorsis volneribus concīderant S., vulnera corporis Ci., vulnus cruris Petr., gemitus vulnerum L. zaradi ran, volnera missilium L. od izstrelkov (puščic, strelic), volnere tardus Ulixi V. zaradi rane, ki mu jo je zadal Odisej (Uliks), vulnera dare O., Lucr., Sen. tr. ali inferre C. zada(ja)ti rane, raniti (ranjevati), vulnus accipere Ci., C. ali excipere Ci. dobi(va)ti rane, biti ranjen (ranjevan), multis et inlatis et acceptis vulneribus C., vulnus in capite accipere ab aliquo Ci., vulnus in latere Ci., volnus alligare, obligare Ci. ali deligare Q., curare vulnus suturā Cels., vixdum satis percurato vulnere L., vulnus rescindere L. epit., O., mori ex vulnere L. ali ex vulneribus Asin. Poll. ap. Ci. ep. ali perire ex vulnere L. za rano (ranami), claudicare ex volnere Ci. zaradi rane, ex vulnere recreari Ci. ali refici T. preboleti rano, okrevati po rani; pesn.: tristia mandere saevo vulnera dente O. = viscera tristibus vulneribus lacerata strahovito razrezano mesovje.
2. o neživih subj. = okvara, poškodba: vulnera tabularum Ci., parsque fere scuti vulnere nulla vacat O., e vulnere saxi O. iz reže (rege, razpoke), omne reformidat frigore volnus (sc. aratri po plugu) humus O., vulnus (sc. calcei) Iuv. pretrg, pretrganje, raztrg, raztrganje.
3. meton.
a) (ranjavajoči) udarec, (za)mah, zasek, (u)rez, vrez, zabod, vbod, sunek, (u)griz, strel: Plin. idr., vulnus rami Pr., mortifero vulnere ictus L., vulneribus confodi Cu., Iust., Eutr., Suet., multa viri nequiquam inter se volnera iactant V. se … hudo sekajo med seboj, duro crepitant sub volnere malae V., adunci vulnera aratri O., ab acutae vulnere falcis … frondes defendite nostras O., elusaque vulnera sentit (sc. taurus) O. neuspešnost svojih sunkov (dreganj), volneribus evicta (sc. ornus) V. od (za)sekov, remedium vulneris ph. proti pasjemu ugrizu, Aesoniae vulnus fatale sed hastae … per pectus abit Val. Fl.
b) (ranjujoče) orožje = strela, strelica, puščica, kopje, sulica, tudi meč: illum ardens infesto volnere Pyrrhus insequitur V., haesit enim sub gutture volnus V., volnera (vulnera Sil.) dirigere V., T.
4. metaf. rana =
a) ranjeno mesto, ranjeni del, gnilo (nagnito) mesto: occulta rei publicae vulnera Ci.
b) udarec, nesreča, zlo, sila, zadrega, kvar, okvara, škoda, (občutna) izguba, (raz)žalitev: fortunae gravissimo percussus vulnere Ci., fortunae vulnere primo Lucan., domestica vulnera Ci., vulnus dicendo refricare Ci., vulnera imponere rei publicae Ci. ali provinciae Ci. ep. narediti (delati) škodo, škodovati, scelera vulneraque inusta rei publicae Ci., quae meus discessus rei publicae vulnera inflixerit Ci., tum illud … tibi volnus inflictum est Ci., suis vulneribus mederi Ci. dolgove, praeceps amentiā ferebare, qui te existimares avaritiae volnera crudelitatis remediis posse sanare Ci. rane, ki ti jih je zadala lakomnost, consulare vulnus Ci. kazen pregnanstva, ki je bila naložena konzular(j)u (Ciceronu), vulnera nova facere Ci. nove prekrške, accipit gravissimum parens vulnus morte filii N., pater … celans, quantum vulnus accepisset (sc. morte filii) N., non vulnus super vulnus, sed multiplex clades L., repetito vulnere orbitatis (po smrti soproge) Q.; pogosto = (občutna) izguba v vojni, poboj, poraz: Vitellius … Romam revertit, recentissimum quodque volnus pavens T. vsake (sleherne) nove izgube, post aerumnosas iacturas et vulnera Amm.; poseb. v zvezah vulnus (vulnera) accipere, vulnera dare: propter vulnus acceptum Iust., duobus vulneribus terrestri proelio acceptis Iust., ut plus vulneris eo proelio Athenienses acciperent, quam superioribus dederant Iust.
c) occ. duševna rana, srčna rana, bolest, duševna bol, duševna bolečina, ljubezenska žalost: aeternumque daret matri sub pectore volnus Lucr., inconsolabile vulnus mente gerit tacitā O., hinc aliquis vulnus referens in pectore dixit O., sentis mea vulnera O., regina … volnus alit venis V., dicat … , quo beatus vulnere (sc. sit) H., nostri quaerunt sibi vulnus ocelli Pr., sagittae (sc. Amoris) dulcia vulnera Ap.
-
Xenō -ōnis, m (Ξένων) Ksénon
1. epikurejec iz Aten, ki sta ga Cicero in Atik zelo spoštovala: Ci. ep.
2. slikar iz Sikiona: Plin.
-
Xenoclēs -is, m (Ξενοκλῆς) Ksénokles iz Adramitejona, znamenit govornik, s katerim se Cicero(n) med svojim bivanjem v Mali Aziji l. 78 veliko družil: Ci.
-
Xenophanēs -is, m (Ξενοφάνης) Ksenófan, grški filozof iz Kolofona med l. 580 in 480, ustanovitelj elejske (eleatske) filozofske šole: Ci., Lact.