Franja

sīremps in sīrempse, adj. (po Fest. skrč. iz similis re ipsā; beseda etim. ni pojasnjena; morda iz *sei-dem-pse ali pa *sisem-pse) publicistični t.t. o enaki uporabi zakonitih določil = povsem enak, prav isti, isto tako, prav tako: P. F., Char., et praeterea rogas … ea si populus condempnave[rit uti] siremps [lex s]iet quasi adversus le[gem] Ca. ap. Fest., sirempse legem iussit esse Iuppiter Pl., ubi vero ad finem mortalium ventum est „Discede“ inquit „ambitio: omnium, quae terram premunt, siremps lex esto“ Sen. ph., adversus siremps lex ius causaque omnium rerum omnibusque esto Senatus consultum ap. Front., [ … siremps] ponitur pro eadem, vel proinde [ac ea, quasi similis res ips]a Fest., Cato in dissuadendo le[gem] … licta est, et praeterea rogas … ea si populus condempnave[rit, uti siremps lex] siet, quasi adversus le... Fest.

sirpe -is, n (beseda izhaja iz istega vira kot gr. σίλφιον; morda je afr. izvora) bot. = laserpitium jelenovec, „silje“, „smrdeče zelje“, laserpícij, ki je dajal mleček, imenovan „vražje govno“ ali „ôžnik“ (Asa foetida); uporabljali so ga kot zdravilo in kot začimbo; včasih tudi = „vražje govno“, „ôžnik“: teque oro et quaeso, si speras tibi hoc anno multum futurum sirpe et lasserpicium Pl.

sīs², skrč. iz si vis če (ako) hočeš, izraz iz pogovornega jezika = če ti je ljubo, če se ti ljubi (da), prosim, vendarle: ne sis plora Pl., cave, sis Ter., refer animum, sis, ad veritatem Ci.; tako tudi v pl. sultis = sī vultis: adeste, sultis Pl.

sistō -ere, stitī in (redko) stetī, statum (reduplicirani stō -āre; prim. skr. tiṣṭhati stoji, ἵστημι iz *σίστημι, umbr. sistu)

I. trans.

1. koga ali kaj kam postaviti (postavljati), pripeljati kam, voditi, privesti (privajati): ego iam illam huc tibi sistam in viam Pl., capite (na glavo) sistebas cadum Pl., totam aciem in litore sistit V., tertia lux classem Cretaeis sistet in oris V., tutum patrio te limine sistam V., tramite facili vos sistam V., monstrum infelix sacrata sistimus arce V., quam (sc. suem) … cum grege sistit ad aram V., victima … sistitur ante aras O., ripa sistetur in illa haec O., post haec caelatus sistitur crater O., cohortes expeditas super caput hostium sistit T., huc siste sororem V. sem pripelji (privedi); pesn.: iaculum clamanti sistit in ore V. ali dextroque in lumine sistit spicula Sil. zažene, potisne, porine.

2. occ.
a) kaj postaviti (postavljati) = (z)graditi, narediti (delati), napraviti (napravljati): haruspices monuere, ut … templum isdem vestigiis sisteretur T., cum divus Augustus sibi atque urbi Romae templum … sisti non prohibuisset T., Tomae tropaea de Parthis arcusque … sistebantur T., Tigellinum et Nervam ita extollens, ut … apud Palatium effigies eorum sisteret T.
b) kot jur. t.t. aliquem sistere koga ob določenem roku postaviti (postavljati) pred sodnika, (pri)peljati pred sodnika; se sistere ali med. sisti ob določenem roku postaviti se pred sodnika, priti pred sodnika: Icti., promisimus hunc hodie sistere Pl., sisto ego tibi me Pl., vas factus est alter eius sistendi Ci., ut Quinctium sisti Alfenus promitteret Ci., ducat puellam sistendamque in adventum eius promittat L., si servum sistere quidem promisimus … et liber factus sistatur Dig., si status non esset Dig.; tako tudi vadimonium sistere = se vadimonio dato sistere zaradi danega poroštva postaviti se (priti, stopiti) ob (določenem) roku pred sodnika: quid si vadimonium capite obvoluto stitisses? Ca. ap. Gell., venit Romam Quinctius, vadimonium sistit Ci., ipse … Fulviae … tantā diligentiā officium suum praestitit, ut nullum illa stiterit vadimonium sine Attico N.; metaf. sistere se (alicui) priti h komu, znajti se pri kom, pojaviti se pri kom: des operam, ut te sistas Ci. ep., te vegetum nobis in Graecia siste Ci. ep.
c) pren. aliquem (aliquid) salvum ali sanum sistere koga (kaj) postaviti (spraviti) v zdravo stanje = koga (kaj) (p)ozdraviti: ego vos salvas sistam Pl., cum diis bene volentibus operā tuā sistas hunc nobis sanum atque validum quam citissime Gell.; v pass. z dvojnim nom.: omnia ut † quicquid infuere ita salva sistentur tibi Pl.

3. ustaviti (ustavljati), zaustaviti (zaustavljati), zastaviti (zastavljati) (komu) kaj, (u)držati, zadrž(ev)ati, ovreti (ovirati), zavreti (zavirati) koga, kaj, preprečiti (preprečevati) (komu) kaj, onemogočiti (onemogočati) koga, kaj, komu kaj: Samnitem, legiones, impetum L., aliquem ense, hastā Sil., equos biiugis V., fugam L., Cu., gradum Cu., V., Pr. ali pedem O. obstati, aquam fluviis V. flumina, freta O., sanguinem Plin., T., menses abundantes (sc. feminarum) Plin., alvum Plin. ali ventrem Mart. ustaviti drisko, ventum Plin. iun.; hic dea se sistit V. obstane, obstoji, non prius se ab effuso cursu sistunt, quam in conspectu Praeneste fuit L. ne nehajo prej teči; metaf. ustaviti (ustavljati), zadrž(ev)ati, konč(ev)ati, dokonč(ev)ati, dovršiti (dovrševati), (pre)nehati: labores, opus, bellum, certamina, modum O., populationem T., qui (sc. latex) potus dubium sistat alatne sitim O. ali ugasi ali … , sistere querellas O. nehati tožiti, lacrimas O. nehati jokati, solziti se, fletum O. nehati jokati, metum O. nehati se bati, ne bati se več, minas O. nehati groziti (pretiti), ignem T. ugasiti, pogasiti, mentem Sil., statis iam militum odiis T. ko se je bilo … že poleglo.
a) trdno ali v prejšnje stanje postaviti (postavljati), vrniti (vračati), spraviti (spravljati), utrditi (utrjati, utrjevati), popraviti (popravljati): carnes eius cum absinthio ac sale dentium dolorem tollunt, sucus vero cum aceto calefactus mobiles sistit Plin., s. ruinas Plin. iun.; pren. utrditi (utrjati, utrjevati), (o)krepiti (okrepljevati, okrepljati): civitatem consuetis remediis L., hic rem Romanam sistet V., animum in tranquillo et tuto sistere Pl.
b) ustanoviti (ustanavljati) = določiti (določati, določevati): P. F., sistere fana cum in urbe condenda dicitur significat loca in oppido futurorum fanorum constituere Fest.; poseb. pogosto adj. pt. pf. status 3
a) postavljen (npr. čas, dan, datum, rok), dan, določen, ustanovljen, dogovorjen, potrjen, gotov, rokoven, občasen (= občasno se ponavljajoč), stalen: dies Tab. XII ap. Ci. fr., Ca. ap. Fest., P. F., caerimoniae, sacrificia Ci. (prim.: status dies, qui iudicii causā est constitutus cum peregrino Fest., stata sacrificia sunt, quae certis diebus fieri debent Fest., sacra O., legem ferre … , ut ii ludi in perpetuum in statam diem voverentur L. na določen datum (rok), sacrificiis sollemnibus non dies magis stati quam loca sunt, in quibus fiant L., stato in eosdem dies mercatu T., temporibus statis Plin., T., quorum stata tempora flatus Lucan., stati flatus ventorum Sen. ph., stato mense Plin., statas febres arcere Plin.
b) metaf. someren, sorazmeren, proporcionalen, skladen: forma Enn. ap. Gell. —

II. intr.

1. kam stopiti, postaviti (postavljati) se, ustopiti (ustopati) se, kje stati: capite sistere in via Pl. stati na glavi, ore sistet Pl. postavil se bo na obraz = ležal bo na tleh, dixit et adversi contra stetit (= ἔστη) ora iuvenci V., sistere in aggere T., sistens tribunali celso Amm.

2. occ.
a) kot jur. t.t. ob določenem roku (datumu) postaviti se (priti, stopiti) pred sodnika: testificatur Quinctium non stitisse et se stitisse Ci., si reus dolo actoris non stiterit Dig.
b) ustaviti (ustavljati) se, ustaliti se, obstati, postati, pomuditi se, osta(ja)ti: nec quisquam … valet telis sistere contra V., solstitium, quod sol eo die sistere videbatur Varr., ab Epheso profectus primo ad Myonnesum stetit L., ubi steterint classes V., ubi sistere detur V. kjer bi se dalo ostati (= poči(va)ti), sistere legionem iubet T.; metaf. zasta(ja)ti: omnis stetit imo vulnere sanguis V., sistunt amnes V.

3. metaf. obdržati se, držati se, ohraniti (ohranjati, ohranjevati) se, še naprej obsta(ja)ti, imeti obstanek: rem publicam sistere negat posse, nisi ad equestrem ordinem iudicia referantur Ci.; pogosto brezos. non (nec, vix) sisti potest ni (in ni, komaj je) moč (mogoče, možno) dlje obstajati, (in) tako ne more (več) iti naprej, in tako ne more (več) biti, in tako ne gre (več) naprej: non sisti potest Pl., nec sisti posse, ni omnibus consulatur L., nec mediocribus remedii[s s]isti posse T., vix concordiā sisti posse L., omnes populi si pariter deficiant, sisti nullo modo posse Iust.; podobno: intra quietem et unctionem et cibum sistendum est Cels. držati se je treba … , ostati je treba pri …

sīstrum -ī, n (tuj. σεῖστρον) sístrum, séjstron, síster = klopotec, raglja, ropotulja (iz kovinskih paličic in zvončkov), ki so jo uporabljali v Egiptu pri Izidinem bogoslužju: Sen. ph., Stat., Iuv., Mart., Ap. idr., ecquis ita est audax, ut limine cogat abire iactantem Phariā sistra manu? O., cornua fulserunt crepuitque sonabile sistrum O.; kot vojno glasbilo: Pr., Lucan., regina (sc. Cleopatra) in mediis patrio vocat agmina sistro V.

sisura -ae, f (Pl.) in susurna (sisurna) -ae, f (Amm.) (tuj. σισύρα, σίσυρνα) grob kožuh, grobo krzno, groba krznena odeja, poseb. iz kozjih kož (kozin, kozlovine): nil[i]st macrum illud epicrocum pellucidum quasi sisuram (v novejših izdajah † iuream) esse ius decet collyricum Pl., ex tapete et σισύρα, quam vulgaris simplicitas susurnam appellat Amm., nec tabernaculum habuit praeter principem, cui tapete et σισύρα suffecerant pro tentorio Amm.

sītanius 3 (tuj. σητάνειος ali σητάνιος) letošnji: triticum Plin. jara pšenica, jarína, panis Plin. kruh iz jare pšenice (jaríne).

sitella -ae, f (demin. situla vrč) žrebovnica, žara ali vrč za glasovanje ali žrebanje, trebušasta posoda z ozkim vratom, napolnjena z vodo; ko so lesene žrebe zmetali v to posodo, so jo potresli in vsakokrat je zaradi ozkega vratu na vrh splaval le en žreb, ki so ga vzeli iz posode in po njem določili vrstni red glasovanja: Pl., Corn., sitellaque lata est, ut sortirentur tribus L., de aliquo deffere sitellam Ci. žrebati (glasovati) o kom, svoj glas da(ja)ti glede koga.

Sittius 3 Sítij(ev), ime rimskega rodu, npr. P. Sittius Publij Sitij iz kampanijske Nucerije, vodja (najbrž kot Katilinov pristaš, kar sicer Ci. zanika) najemniških vojakov v Hispaniji, pozneje v Mavretaniji, naposled v afriški vojni l. 46 skupaj s Salustijem poveljnik pod Cezarjem; slednjemu je naredil veliko uslug. Od tod Sittiānus 3 Sítijev, od nekega Sítija izvirajoč ali ustanovljen, po nekem Sítiju imenovan: syngraphae Cael. in Ci. ep., colonia Sittianorum (Sitianorum) Mel., Plin. naselbina sitijevcev (= Cirta, ki jo je Cezar podaril rimskemu vojskovodju Sitiju).

sittybos (sittybus, tudi sittubos) -ī, pl. sittyboe, m (prim. gr. σίττυβος lončena posoda, σιττυβή obleka iz usnja, σίττυβον konček (zaplata) usnja) „čòp, čôpek“, pergamenten listek na knjižnih zvitkih z naslovom knjige ali pisateljevim imenom, naslovni listek, naslovnica: bibliothecam mihi tui pinxerunt cum structione et sittybis Ci. ep., nihil venustius quam illa tua pegmata, postquam sittyboe (po nekaterih izdajah sittybae) libros illustrarunt Ci. ep.

Opomba: V nekaterih izdajah najdemo obl. sillybus.

Sminthe͡us (Zminthe͡us) -eī, acc. -eum in -ea, m (Σμινϑεύς) Smintêj (Zmintêj), bogoslužni vzdevek boga Apolona, izpeljan ali a) iz ὁ σμίνϑος, kretsko = poljska miš; Smintheus torej = mišemorec, morilec (ubijalec, pobijalec) miši (ker je Apolon pobijal poljske miši), ali b) (kar je verjetneje) iz mestnega imena „Smintha“ (Σμίνϑη); Smintheus torej = Smín(t)čan (Sminta je bila mesto v Troadi, kjer so častili Apolona): O., Hyg., Lact. — Od tod adj.

1. Sminthēus (Zminthēus) 3 (Σμίνϑειος) smíntski (zmíntski) = Apólonov: Sminthea spolia (= Astinoma, hči svečenika Hriza) Sen. tr.

2. Sminthius (Zminthius) 3 (Σμίνϑιος) smíntski (zmíntski), Smintêjev (Zmintêjev) = Apólonov: Serv., templum Plin., Apollo Amm., mures Arn.

Smyrna (Zmyrna) -ae, f (Σμύρνα) Smírna (Zmírna)

1. glavno mesto maloazijske Jonije z izvrstnim pristaniščem ob Egejskem morju, po nekaterih virih Homerjevo rojstno mesto (zdaj Izmir Körfezi): Ci., L., Stat., Plin., Gell. Od tod adj. Smyrnaeus 3 (Σμυρναῖος) smírnski, smirnájski: Amm., Sid., conventus Plin., Marcion Plin. iz Smirne, vates (= Homerus) Lucan., Smyrnaea plectra Sil. = Homerjevi plektri, Homerjeve trzalice; subst. Smyrnaeī -ōrum, m Smirnájci, preb. Smirne: Ci., L.

2. starejše ime mesta Efez: Plin.

3. ime neke Amazonke: Plin.

4. Cinova (Cinna) slaba pesnitev (pesmotvor): Zmyrna mei Cinnae nonam post denique messem quam coepta est Cat., Zmyrna cavas Satrachi penitus mittetur ad undas Zmyrnam cana diu saecula pervolvent Cat.

sobrīnus -ī, m (iz *su̯esrīnos, sor. s soror [iz *su̯esōr]; prim. sl. sestrin, lit. sesrynai bratranci, striniči) bratranec, sestrìč, strínič (strinìč), séstrnič, séstrnik, sestrânec, sestrânič: Ter., Dig., Tert., P. F. idr.; k temu fem. sobrīna -ae, f sestríčna, brátranka (bratránka), sestrán(k)a, strníčna: T., Dig., factum: quod [ego] aegre tuli: nam mihi sobrina Ampsigura tua mater fuit Pl.; sobrini sunt ex duabus sororibus, consobrini ex fratre et sorore Don., consobrini et sobrini Ci. prvi in drugi bratranci (sestriči).

sobrius 3, adv. -ē (morda iz sō(d) [soobl. = se(d)] brez + ebrius > *so-obrius; prim. ēbrius)

1. trezen, ne pijan (naspr. ebrius, ebriosus, temulentus, vinolentus, madidus): Pl., Cato minor ap. Suet., Sen. ph., T., Mart. idr., quasi inter sobrios bacchari vinolentus videtur Ci., homo numquam sobrius Ci., male sobrius O., Tib. pijan, opit; analogno (o neživih subj.) neupijanljiv, neupijanjajoč: lympha, pocula Tib., uva Plin.; podobno: nox sobria Pr. brez popivanja, neprepita, sobrii convictūs T. pri katerih se ne popiva, rura Stat. brez trt, terrae Stat. kjer so trte pozabljene, vicus Fest., P. F. brez krčm, brez gostiln, brez vina, verba non sobria M. ki jih govori pijan človek, paupertas Cl. „trezna revščina“ = revščina, ki se je ne preživlja v pijanosti.

2. zmeren, trezen, vzdržen (naspr. libidinosus): Afr. ap. Non., Ter., Stat., Ap. idr., homines plane frugi ac sobrii Ci., caret invidendā sobrius aulā H., Antonius Vell., mens Sen. ph., vetus illa Romana virtus et sobria Amm., sobrie vivere Ci.

3. metaf. trezen, trezno misleč, pameten, razumen, preudaren, bistroumen, razboren, razborit: Pl., Ter. idr., oratores Ci., cogitatio sobrii hominis Ci., iterum limen transire memento cautius atque alte sobria ferre pedem O. previdno, Alexander Vell., rector Amm., ingenium Sen. ph., mens Cl., dicebat modesta et sobria Gell., ut hoc sobrie (sc. agatur) Pl., sobrie curare aliquid Pl.

socer, socerī, m (osnovna indoev. obl. *su̯ekuros (morda disimilirano iz *su̯ék̑ruros); prim. skr. śváśurah = gr. ἑκυρός tast = starejše sl. sveker = got. swaíhra = stvnem. swehur, srednjevisokovnem. swāger, swāgur, nem. Schwager, Schwiegervater, Schwiegersohn, lat. socrus -us [iz indoev. obl. *su̯ekrū] = skr. śvaśrúh = gr. ἑκυρᾱ́ = starejše sl. svêkra, svêkrva = got. swaíhrō) tast, ženin ali možev oče, starejše sveker: Kom., C., N., V., O., H., T. idr., nostro more cum soceris generi non lavantur Ci., socerum gener sepulturā prohibuit L., socer et socrus Icti., noster socer venit Ter. tast mojega sina, candidatus socer Ap. ki se poganja za tastovstvo, ki stremi za tastovstvom, ki si prizadeva (se trudi) biti (postati) tast, socer magnus Dig. stari tast = ded moje (tvoje itd.) soproge, socer maior P. F. pratast = praded moje (tvoje itd.) soproge; pl. socerī moževi ali ženini starši (roditelji), tast in tašča, (starejše) sveker in svekrva: L., Val. Fl. idr., Andromache ferre … solebat ad soceros (= k tastu in tašči, tj. k Priamu in Hekubi (Hekabi)) et avo puerum Astyanacta trahebat V., soceri tibi (sc. Cadmo) Marsque Venusque contigerant O. kot tast in tašča (Kadmova soproga Harmonija je bila hči Marsa in Venere); soceri tudi = oba očeta zakonske dvojice: felix Aeoliam corripe virginem nunc primum soceris, sponse, volentibus Sen. tr. — Soobl. socerus -ī, m: Pl.

Opomba: Sinkop. obl. gen. sg. socri: Ulp. (Dig.); abl. sg. socro: Ci. poet.

socius 3 (iz *soqu̯ios, sor. s sequī; prim. skr. sákhā tovariš, (so)drug, prijatelj, ἀοσσέω pomagam, ἀοσσητήρ pomočnik)

I. adj.

1. združen, zvezan, povezan, v zvezi s kom (čim) bivajoč, skupen; v klas. prozi redko: consilia pacis et togae socia Ci., nocte sociā Ci. pod okriljem (senco, krinko) noči; večinoma pesn. in poklas.: hic (sc. Augustus) socium summo cum Iove nomen habet O., hic socias tu quoque iunge moras O. obotavljaj se skupaj z njo tudi ti, carpere socias vias O. skupaj iti, skupaj ubrati (ubirati) pot(a), socium regnum, socia spes, socia lingua, socius sermo, socius honor, socia dapes, socii penates, anni, ignes O., sanguis O. sorodna kri, sociis quid noctibus, uxor, anxia pervigili ducis suspiria curā? Stat., socia fontis amoenitate Plin., socia potestate Amm.

2. occ. po sklenjeni zvezi oz. zavezništvu združen, z(a)vezan, povezan, zavezniški: socii reges Ci., socii Carthaginiensium populi L., socia urbs L., civitas Ci., L., civitas Ubiorum socia nobis T. naša zaveznica, socia agmina V., socia classis O., timuit socias anxia Roma manus O. vojne z zavezniki, socia arma V., Sil., sociae cohortes T. (gl. spodaj II. 2. a.). —

II. subst.

1.
a) socius -iī, m tovariš, drug, sodrug, družabnik, družník, (so)déležnik, soudeleženec
b) socia -ae, f tovarišica, družica, družabnica, družníca, (so)déležnica, soudeleženka: sine sociis nemo quidquam tale conatur Ci., socium sibi adiungere S., hos castris adhibe socios V., hunc cape consiliis socium V., amissa sociorum pars O., ad eum interficiendum socios conquirit N., vacca et capella et ovis socii fuere leoni Ph. so se pridružile levu; z objektnim gen.: socius conciliorum tuorum Pl., socium et consortem gloriosi laboris amiseram Ci., laborum, periculorum meorum socius Ci. ep., huius consilii ne socium quidem habeo Ci. ep., neminem habeo culpae socium Ci. ep., socius amentiae scelerisque Ci., belli Ci. ep., socius regni Ci. ali regni socii Lucan. sovladar(ji), socii sceleris, insidiarum S., periculi socium habere L., socii laborum atque discriminum Cu., socii sacrorum O., cum sociis operum H., qui nos socias sumpserunt sibi Pl., vitae socia virtus Ci., addit se sociam V., sociasque sorores impietatis habet O., sociae doloris casusque tui Ap.; o krvnem sorodstvu: socius generis O. ali sanguinis O. sorodnik po krvi = brat; o zakonu: lectus socius O. izvoljeni (so)drug, tori socius O. soprog, socia tori O. soproga, socia generisque torique O. sorodnica po krvi (= sestra) in soproga, tudi samo socia = soproga: singuli multas uxores habent, nulla pro socia obtinet S. nobena ne velja za pravo zakonsko družico; metaf.: ulmus cum socia vite O.

2. occ.
a) socius -iī, m zaveznik, združenec, zavezanec: cuius maiores huic populo socii semper fuerunt Ci., bellum sociorum Ci. zavezniška vojna, vojna z zavezniki, (sc. Helvetii) Boios … receptos ad se socios sibi adsciscunt C., exercitus praedator ex sociis S. vojska pleniteljica zavezniškega ozemlja, magis indignemini bonis ac fidelibus sociis tam indignas iniurias … fieri L., socii Atheniensium N., socii foederatique Cu.; v času republike so za Rimljane socii italski zavezniki zunaj Lacija; od tod: socii et Latini Ci., L., socii et nomen Latinum ali socii nomenque Latinum ali homines Latini nominis et socii Italici S., socii ac nominis Latini L.; toda: socii nominis Latini ali socii Latini nominis L. latinski (lacijski) zavezniki, ki so od nekdaj uživali posebej ugleden položaj med rimskimi zavezniki; ko pa so po zavezniški vojni (od l. 91 do 88) italska ljudstva dobila rimsko državljanstvo, je izraz socii pomenil zavezniška ljudstva zunaj Italije: socii et exterae nationes Ci., (sc. Pompeium) unum ab omnibus sociis et civibus ad id bellum imperatorem deposci Ci., ad expilandos socios diripiendasque provincias Ci.; tako tudi: XXVI socias (= sociorum = zunajitalskih zaveznikov) cohortes tramittit T.; socius et (atque) amicus ali socius amicusque populi Romani Ci., S. idr. „zaveznik in prijatelj rimskega ljudstva“, častni naslov, ki so ga Rimljani podeljevali tudi tujim vladarjem; metaf. socius združenec (o živalih): iugales socii Sil. (o konjih).
b) trgovski tovariš ((so)drug), družabnik, partner, kompanjon: Corn. idr., rei pecuniariae Ci., socium fallere, qui se in negotio coniunxit Ci., socium fraudare Ci., quare quidem socium tibi eum velles adiungere, nihil erat Ci., fundum emptum habere cum socio Ci.; kot jur. formula: pro socio „za trgovskega družabnika“ = „zoper sleparskega trgovskega družnika“, npr. iudicium pro socio Ci. sodna preiskava (pravda) o nezvestobi (nepoštenosti, sleparstvu, goljufanju, prevari) trgovskega družabnika, pro socio damnari ali condemnari Ci. zaradi nepoštenosti do trgovskega družabnika, zaradi prevare (goljufanja, sleparjenja) trgovskega družabnika (objektni gen.).
c) pl. sociī -ōrum, m (pūblicānī) (z)družba, združenje, zadruga, zveza rimskih glavnih ali državnih davčnih zakupnikov: socii Bithyniae Ci. ep., sociorum tabulae Ci., hoc ergo adulteratur minimum in officinis sociorum Plin.
d) sociī nāvāles, gl. nāvālis.
e) socius rokodelski pomočnik: socius opificis Macr.

Opomba: Gen. pl. tudi sociûm: Pl., L., V. idr.

sō-cors -cordis, abl. sg. -i, gen. pl. -ium, adv. (le v komp.) socordius (iz se = sē brez [gl. sēd] in cor)

1. omejen, kratkoumen, maloumen, slaboumen, topoglav, top: ut excitaret homines non socordes ad veri investigandi cupiditatem Ci., quam isti stolidos ac socordes videri creditis eos, qui … L., vulgus, animus, ingenium T., Claudius socordior Sid., apud socordissimos Scythas Ap.

2. neskrben, brezskrben, brezbrižen, nepremišljen, nemaren, malomaren, mlahav, nedelaven, nedejaven: Pl., Prud. idr., socors ipsius natura neglegensque Ci., neque victoriā socors aut insolens factus S., Seianus nimiā fortunā socors T., socordius ire milites occipere S. ap. Non., ab Albanis socordius res acta L., hostis successu rerum socordius agens T.; z gen. = ne brigajoč se, ne skrbeč za kaj, ne zanimajoč se za kaj, ki je brez skrbi za kaj, brezskrben (neskrben) glede česa: ceterarum rerum socors Ter., gregarius miles futuri socors T.

sodālis -e (iz *su̯edhālis; prim. skr. svadhā́ svojskost, posebnost, navada, šega, gr. ἔϑος in ἦϑος [iz *σƑέϑος, *σƑήϑος] = got. sidus = stvnem. situ = nem. Sitte, gr. ἔϑω [iz *σƑέϑω] s pf. εἴωϑα (lezboško εὔωϑα) navajen sem, ἐϑίζω navajam koga (na) kaj, lat. suēscō s pf. suēvī) (so)družniški, tovariški, tovarišijski, prijateljski, družníški: turba O. Kot subst. sodālis -is, m

1. (so)drúg, (so)družník, (so)tovariš, dober (prisrčen, drag) prijatelj: Pl., Ter., Iuv., Mart. idr., ad sodalem tuum … M. Metellum demigrasti Ci., primum habui semper sodales Ci., Autronio nonne sodales, non collegae sui, non veteres amici … non hi omnes, qui sunt in re publica principes, defuerunt? Ci., sodales adulescentium Tarquiniorum L., turba cognatorum sodaliumque L., constantique fide veterem tutare sodalem O., caris multa sodalibus legi (sc. versūs) Plin. iun.; komu (so)drug v čem = podoben komu v čem: ille sodalis istius erat in hoc morbo Ci.; pren. o neživih subj.: aridas frondes hiemis sodali dedicet Euro H., larga nec desunt Veneris sodali vina creterrae H. (vino in ljubezen se namreč rada združita); occ.
a) obedni tovariš, tovariš za mizo, soobedovalec, vinski (pivski) bratec: epulabar cum sodalibus omnino modice Ci., Pompei, meorum prime sodalium, cum quo morantem saepe diem mero fregi H., gaudens sodalibus H. vesel (veseleč se) vesele družbe.
b) hišni prijatelj, možev namestnik: Hier., haud sua desertus rura sodalis arat Mart.

2. član (ud) svečeniške združbe, član svečeniškega kolegija (zbora), svečeniški sodrug, v pl. tudi = svečeniška združba, svečeniški kolegij, svečeniški zbor: Dig. idr., sibi in Lupercis sodalem esse Caelium dixit Ci., addito sodalium Augustalium sacerdotio T., ut ad numerum sodalium Augustalium … adiceretur Suet.

3. (v negativnem pomenu) član (ud) kake prepovedane skrivne (z)družbe (bratovščine), član tajne zveze, soudeleženec pri kakem slabem (zlem, škodljivem, kriminalnem) načrtu (prekršku, prestopku), npr. pri kupovanju glasov, zaroti ipd.: tu in illis es decem sodalibus Pl., quos tu si sodalīs vocas, officiosam amicitiam nomine inquinas criminoso Ci.

Opomba: Abl. sg. nav. -ī, pa tudi -e: Plin. iun., Mart.

sōdēs (skrč. iz sī audēs) izraz iz pogovornega jezika = če se ti ljubi, če se ti da, če ti je drago, če ti je ljubo, če je (to) tvoja dobra volja, če te je volja, če si pri volji, če hočeš, če mogoče blagovoliš (z inf.), prosim: copulando verba iungebant, ut sodes pro si audes Ci.; sicer kot izraz vljudnosti, ki večinoma stoji za imp., redko pred njim: Pl., Cat., Pers., Ap., Sid. idr., dic sodes, tace sodes Ter., iube sodes nummos curari Ci. ep., vescere sodes H., corrige, sodes, hoc H., sodes, dic Iuv.

sōl, sōlis, m (iz *sāu̯ōl; indoev. *séHu̯l̥-, gen. *sH(u)u̯én-s; prim. gr. (at.) ἥλιος, pesn. (homersko) ἠέλιος, dor. ἄλιος in ἀέλιος sonce, σέλας blesk, σελήνη, dor. σελάνα, eol. (lezboško) σελάννα [iz *σελασνα] luna, ἔλη, εἵλη, εἴλη (at.) sončna svetloba, sončna toplota, ἑλάνη bakla, ἁλέα sončna toplota, sl. sonce, starejše solnce = lit. sáulė = let. saũle, got. sauil, skr. svàr, súvar, sū́rya- sonce = got. sunna, stvnem. sunno, sunna = nem. Sonne = ang. sun)

1. sonce: Val. Fl., Stat. idr., mediam fere regionem sol obtinet, dux et princeps et moderator luminum reliquorum, mens mundi et temperatio Ci., solis ignis Ci., solis radii Cu., radiantia lumina solis O., ortus solis S., ab sole orto L., sol veniens H. vzhajajoče sonce, sončni vzhod, sole novo V. ali primo sole Iuv. ob sončnem vzhodu, sole medio Ph. opoldne, sole alto Sen. ph. ali sole magno Gell. ko je sonce že visoko, sol praecipitans Ci. ali occiduus O. v zaton idoče, zahajajoče sonce, sončni zahod, solis occasus C., L., sol oriens et occidens Ci., a primo ad ultimum solem Amm. od vzhajajočega do zahajajočega sonca = od sončnega vzhoda do zahoda, od jutra do večera, supremo sole H. ob sončnem zahodu, pod sončni zahod, pod večer, sol uterque Plin., Cl. sončni vzhod in zahod, duos soles visos L., Sen. ph., Plin., sol mihi excidisse e mundo videtur Ci. prej bi mislil, da se je nebo udrlo, alter sol Amm. (o mesecu), frater solis et lunae Amm. (o perzijskem kralju); preg.: nondum omnium dierum sol occidit L. še bo nastopil jutri dan, solis luce videatur clarius Ci. ali sole ipso est clarius Arn. jasnejše kot sončna luč, jasnejše kot sonce; meton.: hic mutat merces surgente a sole ad eum, quo vespertina tepet regio H. od vzhoda do zahoda.

2. pooseb. Sōl, Sōlis, m Sól = Sónce, sončni bog, grški Ἥλιος, sin Hiperiona in Teje (Thea), brat Lune in Avrore, oče Faetonta, Pazifa(j)e, Kirke idr., pozneje poistoveten z Apolonom (= gr. Φοῖβος): Pl., Varr., Fl. idr., Solem deum esse Lunamque, quorum alterum Apollinem Graeci, alterum Dianam putant Ci., currus, regia Solis O., filia Solis (= Pasiphaë) O.; o bogu sonca pri Germanih: deorum numero ducunt Solem et Lunam C.; o bogu sonca pri Perzijcih: Solem et Mithrem sacrumque et aeternum invocans ignem Cu., Soli victimis caesis milites … docuit Cu.; gen. Solis sončnega boga, sončni
a) pri zemljepisnih imenih, npr. pronunturium Solis (v Afriki) Plin., fons Solis (v Marmariki) Cu., Mel., Solis oppidum ali urbs (= Heliopolis) Plin., Solis insula (ob gedrozijski obali) Plin., Mel., Solis ostia (v Indiji) Mel.
b) Solis gemma Plin. sončni dragulj, nam neznan dragulj.

3. meton.
a) sonce = sončna svetloba (luč), sončni sij (soj), sončna toplota (gorkota, vročina): Ter. idr., Diogenes Alexandro: Nunc quidem paululum, inquit, a sole Ci., ambulare in sole Ci., sol nimius O., sole tepescere nullo O., repercussum sole lumen V., ponere in sole Col., in solem proferre Plin., in sole curatio haec fiat Plin., patiens pulveris atque solis H., seu sol seu imber esset Suet., Libyco sole perusta coma Pr., violento sole torreri Iust. (o Afriki); pl. soles = sončni žarki, sončna pripeka, žgoča sončna vročina: soles nocent capiti Tib., solibus aptus H., glaebasque iacentīs … coquat maturis solibus aetas V., solibus assiduis perusta Lucr., perusta solibus uxor H., assiduis solibus usta arista O., altis solibus obruta hiems Stat., specularia puros admittunt soles Mart., illa quidem … praecipi quis ferat, vitandus soles atque ventos … ? Q.; preg. o delovanju „na soncu“ = v javnosti (naspr. umbra delovanje „v senci“ = ne javno, le v zabavo, za kratkočasje): procedere in solem et pulverem Ci. nastopiti (nastopati) na prašnem, sončnem borišču = javno, doctrinam in solem atque in pulverem producere Ci. = javno (očitno) kazati, prinesti v javnost, cedat forum castris, stilus gladio, umbra (= iurisprudentia) soli (= sončnemu bojišču) Ci.
b) sončen (sončnat) kraj: unam … tecum apricationem in illo Lucretino tuo sole malim Ci. ep., pro isto esse sole Ci. ep.
c) dan: o sol pulcher H., huncine solem tam nigrum surrexe mihi H., sole perfecto Stat. konec dneva, ob koncu dneva, tris … soles erramus pelago, totidem sine sidere noctes V., bis senos soles emensi Sil., illis solibus Lucr., soles hiberni O., soles arti Stat. kratki dnevi, dulces soles mihi surguunt Val. Fl., longis consumere soles cum aliquo Pers.; occ. sončni dan: si numeres anno soles et nubila toto O.

4. metaf. sonce, zvezda = izreden mož, odličnik: P. Africanus sol alter Ci., solem Asiae Brutum appellat H.