Mērionēs -ae, m (Μηριόνης) Meríon, Krečan, Idomenejev bojni sotovariš in voznik pred Trojo: H., O.
Metiscus -ī, m Metísk, Turnov voznik: V., Aus.
Myrtilus -ī, m (Μυρτίλος) Mírtil
1. Hermesov (Merkurjev) sin, Ojnomajev voznik; Pelops ga je ukanil in za plačilo svoje nezvestobe do Ojnomaja je skočil (ali bil od Pelopsa pahnjen) v morje, ki se baje po njem imenuje Myrtōum mare (toda gl. Myrtos): Ci., Sen. fr., Cl. —
2. rim. priimek: L. Minucius Myrtilus L. —
3. zgodovinar (prim. Myrsīlus 2.): Arn. —
4. suženj Marka Antonija: Ci.
Sthenelus -ī, m (Σϑένελος) Sténel
1. sin Kapaneja in Evadne, eden izmed epigonov (= potomcev sedmerih junakov, ki so padli v boju proti Tebam), argivski vojskovodja in Diomedov voznik pred Trojo: V., H., Hyg.
2. sin Perzeja in Andromede, kralj v Argih in Mikenah, oče Evristeja: Hyg.
3. kralj Ligurije, oče v laboda spremenjenega Kikna (Cycnus): O. (Metamorphoseis 2, 367 in nasl.). Od tod adj.
a) Sthenelēius 3 (Σϑενελήϊος) Sténelov, steneléjski: Sthenelius Eurystheus O., Stheneleius hostis (= Eurystheus) O., Stheneleia proles (= Cycnus) O.
b) Sthenelēis -idis, f sténelska, steneléjska: volucris (= labod) O.